Po dveh mesecih počitnic so se danes slovenske ceste znova napolnile z otroki in mladostniki na poti v šolo. Za 19.058 prvošolcev je današnja pot še posebej pomembna, saj bodo številni prvič redno hodili po njej. Policija in Agencija za varnost prometa zato voznike opozarjata, naj bodo v okolici šol, vrtcev, avtobusnih postajališč in prehodov za pešce posebej previdni.
Otroci so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu, letošnji podatki pa kažejo, da previdnost ni zgolj dobrodošel nasvet: do sredine avgusta je bilo v prometnih nesrečah udeleženih že 290 otrok do 14. leta.
Prvi september je za otroke dan novih zvezkov, torb, učiteljev, sošolcev in ponovnih srečanj s prijatelji. Za voznike pa bi moral pomeniti še nekaj drugega: po cestah in pločnikih se ponovno giblje bistveno več otrok, med njimi tudi takšnih, ki se pravil varnega vedenja v prometu šele učijo.
Posebej ranljivi so najmlajši. Prvošolec lahko prometno situacijo dojema povsem drugače kot odrasel človek, zato od njega ne moremo pričakovati, da bo vedno pravilno ocenil hitrost avtomobila, oddaljenost vozila ali trenutek, ko je varno stopiti čez cesto. Odgovornost je zato v veliki meri na odraslih, predvsem voznikih, ki imajo v nasprotju z otrokom znanje, izkušnje in možnost, da nevarno situacijo preprečijo.
Letos bo prvič v šolo stopilo več kot 19.000 otrok
V šolskem letu 2026/2027 bo šolski prag prvič prestopilo 19.058 prvošolk in prvošolcev. Za njimi je morda večkrat prehojena pot do šole skupaj s starši, toda od danes ta pot postaja del njihovega vsakdana.
Prvi tedni so pri tem posebej pomembni. Otroci se po dolgih poletnih počitnicah ponovno privajajo na šolsko rutino, na cestah pa se hkrati poveča promet. Starši vozijo otroke v šolo, na ceste se vračajo šolski avtobusi, več je pešcev in kolesarjev, promet v okolici šol pa je predvsem zjutraj lahko precej bolj zgoščen kot med počitnicami.
Prav zato Agencija za varnost prometa med 24. avgustom in 6. septembrom izvaja nacionalno preventivno akcijo Varno v šolo, v kateri sodelujejo tudi Policija, ministrstva, občine, šole, občinski sveti za preventivo in številni prostovoljci. Namen ni samo nadzor voznikov, ampak predvsem opozorilo, da se je prometna slika z začetkom septembra čez noč spremenila.
Številke opozarjajo: letos v nesrečah že 290 otrok
Podatki Agencije za varnost prometa kažejo, zakaj pozivi k previdnosti niso zgolj vsakoletna septembrska rutina. Do 18. avgusta letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 290 otrok do 14. leta starosti. Eden je umrl, 21 otrok je bilo huje poškodovanih, 241 pa lažje.
V celotnem letu 2025 je na slovenskih cestah umrl en otrok, 49 jih je bilo huje in 500 lažje poškodovanih. Za vsako številko je otrok in družina, zato AVP znova poudarja cilj Vizije 0 – nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih otrok.
Prometna varnost otrok seveda ni vprašanje samo prvih septembrskih dni. Prav začetek šolskega leta pa je trenutek, ko je nevarnost zaradi nenadne spremembe prometnih navad še posebej očitna in ko lahko dodatna pozornost voznikov naredi največjo razliko.
Otrok avtomobila ne vidi tako kot odrasel
Ena največjih napak odraslih je pričakovanje, da bo otrok prometno situacijo razumel tako kot izkušen voznik ali odrasel pešec. NIJZ opozarja, da otroci, mlajši od približno 10 oziroma 11 let, zaradi razvojnih značilnosti še niso enako sposobni varnega samostojnega ravnanja v prometu.
Otroci so lahko impulzivni, njihovo pozornost hitro pritegne nekaj drugega, imajo manj prometnih izkušenj in težje presojajo nevarnosti. Da bi otrok lahko varno sam prečkal cesto, mora znati izbrati primerno mesto za prečkanje, pravilno oceniti hitrost prihajajočega vozila ter presoditi, ali je vrzel med vozili dovolj velika za varno prečkanje.
To pomeni, da otrok, ki stoji ob prehodu za pešce, morda situacije ne ocenjuje tako, kot si predstavlja voznik. Lahko okleva, lahko nenadoma stopi na cesto ali pa njegovo pozornost pritegne prijatelj na drugi strani vozišča. Voznik mora računati tudi na takšne nepredvidljive odzive.
V bližini šole noga s plina
Policija bo v prvih šolskih dneh zato posebej prisotna na izpostavljenih mestih in v okolici šol. Policisti bodo med drugim preverjali hitrost vožnje, uporabo varnostnih pasov in otroških sedežev, tehnično brezhibnost vozil za prevoz otrok ter opremljenost koles, e-skirojev in mopedov. Pozorni bodo tudi na uporabo čelad in odsevnih teles.
Toda noben policijski nadzor ne more nadomestiti odgovornega voznika. V bližini šole, vrtca, igrišča ali prehoda za pešce je zato smiselno hitrost zmanjšati še preden nas v to prisili prometna situacija. Nekaj sekund poznejši prihod na cilj je nepomemben v primerjavi s posledicami, ki jih lahko povzroči trenutek nepazljivosti.
Posebej nevarna je uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Pogled, ki ga voznik za nekaj trenutkov odmakne s ceste, lahko pomeni, da prepozno opazi otroka, ki stopa na prehod, kolesarja ali ustavljeno vozilo pred seboj. Prav tam, kjer pričakujemo otroke, bi morala biti pozornost na dogajanje pred avtomobilom popolna.
Rumena rutica ni samo simbol prvega razreda
Prvošolce bomo v prihodnjih dneh prepoznali tudi po rumenih ruticah, ki imajo poleg simbolnega pomena zelo praktičen namen – voznika opozorijo, da je pred njim najmlajši in prometno manj izkušen otrok.
Učenci prvega in drugega razreda morajo na poti v šolo in iz nje poleg kresničke nositi tudi rumeno rutico. AVP bo letos občinam, ki so jih naročile, razdelila več kot 18.200 kresničk, namenjenih boljši vidnosti prvošolcev.
Voznik, ki zagleda rumeno rutico, bi moral zato avtomatično povečati previdnost. Od tako majhnega otroka preprosto ni mogoče zahtevati enake presoje in predvidevanja kot od odraslega udeleženca v prometu.
Starši, najkrajša pot ni vedno najvarnejša
Pomemben del odgovornosti imajo tudi starši. NIJZ svetuje, naj skupaj z otrokom izberejo najvarnejšo pot do šole, pri čemer naj prednost ne dobi nujno najkrajša pot. Boljša je tista, ki poteka po pločnikih oziroma pešpoteh in na kateri mora otrok prečkati čim manj cest.
Pot je dobro večkrat prehoditi skupaj z otrokom in mu v resničnih prometnih situacijah pokazati, kje mora biti posebej previden. Pomembni niso samo veliki prehodi za pešce in semaforizirana križišča, ampak tudi hišni dovozi, parkirišča in druga mesta, kjer lahko voznik otroka zaradi omejene preglednosti hitro spregleda.
Starši smo otrokom tudi zgled. Težko pričakujemo, da bo otrok vedno počakal na zeleno luč, če vidi odraslega, ki ob prazni cesti prečka pri rdeči. Enako velja za varnostni pas, uporabo telefona in prečkanje ceste zunaj označenega prehoda. Otroci si pogosto bolj zapomnijo to, kar odrasli naredimo, kot tisto, kar jim povemo.
Več prometa tudi zaradi avtobusov in prevozov v šolo
Prvi šolski dan prinaša povečano obremenitev tudi javnega potniškega prometa. Danes naj bi bilo na slovenskih cestah približno 1.100 avtobusov, na železnici pa 120 vlakov, skupaj bo izvedenih skoraj 9.800 odhodov. Vozovnico integriranega javnega potniškega prometa bo po ocenah uporabljalo okoli 46.000 dijakov.
Tudi ministrstvo za infrastrukturo je občine pred začetkom šolskega leta posebej pozvalo, naj v neposredni bližini šol, avtobusnih in železniških postaj ter postajališč omejijo dela, ki bi lahko ovirala promet ali zmanjšala varnost otrok. Prvi dnevi septembra namreč že brez dodatnih zapor in delovnih strojev predstavljajo precejšnjo spremembo prometnih razmer.
Vozniki morajo biti zato posebej pozorni tudi v bližini avtobusnih postajališč. Otrok, ki izstopi iz avtobusa, je lahko osredotočen na prijatelje ali prihod v šolo in bistveno manj na vozilo, ki se približuje po cesti.
Varna šolska pot se ne konča 2. septembra
Vsako leto so prvi šolski dnevi polni policistov, prostovoljcev, rumenih rutic in opozorilnih tabel. Vozniki zmanjšajo hitrost, mediji opozarjamo na otroke, starši pa prvošolce skrbno spremljajo do šolskih vrat. Nato mine nekaj tednov in previdnost počasi postane rutina.
Toda otrok je enako ranljiv tudi oktobra, januarja ali maja. Še več, jeseni in pozimi bodo jutra temnejša, vidljivost slabša, ceste mokre ali spolzke, otroci pa bodo šolsko pot že dobro poznali in zato morda tudi sami postali nekoliko manj previdni.
Zato bi bilo najbolje, če bi današnji prvi šolski dan spremenil predvsem eno navado odraslih: ko vidimo otroka ob cesti, ne pričakujmo, da bo on pazil na nas. Pazimo mi nanj.
Avtomobil ima zavore. Otrok v trenutku navdušenja, strahu ali nepazljivosti včasih ne.
Spletno uredništvo
