Danes, 8. julija, obeležujemo svetovni dan alergij, ki opozarja na eno najhitreje naraščajočih zdravstvenih težav sodobnega časa. Alergije že dolgo niso več omejene le na pomlad in cvetni prah. Vse več ljudi se z njimi srečuje skozi vse leto, strokovnjaki pa opozarjajo, da njihovo širjenje pospešujejo podnebne spremembe, onesnažen zrak, urban način življenja in spremembe v našem okolju.
Srbeče oči, kihanje, zamašen nos, izpuščaji ali težko dihanje so za mnoge postali del vsakdana. Pri nekaterih se alergije pojavijo že v otroštvu, vse pogosteje pa jih prvič razvijejo tudi odrasli, čeprav prej nikoli niso imeli podobnih težav. Prav zato zdravniki poudarjajo, da alergij ne gre podcenjevati, saj lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja, v najhujših primerih pa predstavljajo tudi resno zdravstveno tveganje.
Alergije niso več redkost
Pred nekaj desetletji so bile alergije precej redkejše kot danes. Danes predstavljajo eno najpogostejših kroničnih bolezni, s katerimi se srečujejo zdravstveni sistemi po vsem svetu. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da se število ljudi z alergijskimi boleznimi povečuje skoraj v vseh starostnih skupinah.
Razlog ni en sam. Dednost ima pri razvoju alergij pomembno vlogo, vendar genetika ne more pojasniti tako hitrega porasta v zadnjih desetletjih. Strokovnjaki zato vse več pozornosti namenjajo vplivu okolja, načinu življenja, prehrani, mikrobiomu ter izpostavljenosti različnim snovem v zraku.
Prav kombinacija teh dejavnikov naj bi povzročila, da imunski sistem pri nekaterih ljudeh pretirano reagira na sicer neškodljive snovi, kot so cvetni prah, pršice, živalska dlaka ali določena živila.
Podnebne spremembe podaljšujejo sezono alergij
Eden od pomembnih razlogov za težave alergikov so tudi podnebne spremembe. Zaradi višjih temperatur številne rastline začnejo cveteti prej, sezona cvetnega prahu pa se marsikje tudi podaljša. Poleg tega višje koncentracije ogljikovega dioksida spodbujajo rast rastlin in lahko povečajo količino ter alergeno moč cvetnega prahu.
Na težave vpliva tudi onesnažen zrak. Delci v ozračju lahko poškodujejo sluznico dihalnih poti in omogočijo, da alergeni lažje prodrejo v organizem. Zaradi tega imajo številni alergiki v mestih izrazitejše simptome kot na manj obremenjenih območjih.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na pogostejše ekstremne vremenske pojave. Nevihte, vročinski valovi in požari lahko vplivajo na širjenje alergenov in pri občutljivih ljudeh dodatno poslabšajo težave.
Alergijo lahko razvijemo tudi v odrasli dobi
Veliko ljudi je presenečenih, ko se prvi simptomi pojavijo šele pri tridesetih, štiridesetih ali celo pozneje. Čeprav so alergije pogosto povezane z otroštvom, zdravniki poudarjajo, da se lahko razvijejo kadar koli v življenju.
Vzrokov je več. Imunski sistem se skozi življenje spreminja, nanj pa vplivajo okužbe, hormonske spremembe, stres in dolgotrajna izpostavljenost alergenom. Zato ni nenavadno, da nekdo več let brez težav uživa določeno živilo ali brezskrbno preživlja pomlad, nato pa se nenadoma pojavijo kihanje, srbeče oči ali kožni izpuščaji.
Prav zato strokovnjaki svetujejo, da dolgotrajnih ali ponavljajočih se težav ne pripisujemo vedno prehladu ali utrujenosti, ampak se o njih posvetujemo z zdravnikom.
Kako ločiti alergijo od prehlada?
Ker so simptomi pogosto podobni, marsikdo težko ugotovi, ali gre za alergijo ali virusno okužbo.
Pri alergiji so značilni pogosto kihanje, srbeče oči, voden izcedek iz nosu in srbenje nosu ali grla. Simptomi trajajo, dokler smo izpostavljeni alergenu, običajno pa jih ne spremljata povišana telesna temperatura ali izrazito slabo počutje.
Prehlad se praviloma razvije hitreje, spremljajo pa ga bolečine v grlu, utrujenost, včasih tudi vročina. Večina virusnih okužb izzveni v približno tednu dni, medtem ko lahko alergijske težave trajajo tedne ali celo mesece.
Če simptomi vztrajajo dlje časa ali se vsako leto pojavljajo v istem obdobju, je smiselno razmisliti o alergološki obravnavi.
Katere alergije so najpogostejše?
Med najpogostejše sodijo alergije na cvetni prah, pršice, plesni, živalsko dlako, pike žuželk in določena živila. Pri nekaterih ljudeh alergijsko reakcijo sprožijo tudi zdravila ali lateks.
Večina alergijskih reakcij je blagih, vendar lahko pri posameznikih pride tudi do hude sistemske reakcije oziroma anafilaksije. Ta zahteva takojšnjo nujno medicinsko pomoč, saj lahko ogrozi življenje.
Prav zato zdravniki opozarjajo, da je pomembno poznati svoje sprožilce in ob hujših oblikah alergij dosledno upoštevati priporočila specialistov.
Kaj lahko storimo sami?
Čeprav alergij ni mogoče vedno preprečiti, lahko z nekaj preprostimi ukrepi omilimo njihove posledice.
V obdobju visokih koncentracij cvetnega prahu je priporočljivo spremljati pelodne napovedi, zračiti prostore ob ugodnejšem času dneva, po prihodu domov zamenjati oblačila in si umiti lase, saj se na njih zadržujejo alergeni.
Pomembno je tudi redno čiščenje prostorov, zlasti če smo alergični na pršice ali živalsko dlako. Pri hujših težavah pa je smiselno poiskati pomoč zdravnika, ki lahko svetuje ustrezno zdravljenje ali dodatne preiskave.
Svetovni dan alergij opozarja na vse večji javnozdravstveni izziv
Svetovni dan alergij ni namenjen le opozarjanju na simptome, temveč predvsem ozaveščanju o tem, kako pomembna sta pravočasno prepoznavanje in ustrezno zdravljenje alergijskih bolezni. Pobudo podpirata Svetovna alergološka organizacija (WAO) in Svetovna zdravstvena organizacija, njen cilj pa je izboljšati razumevanje alergij ter spodbuditi zgodnje ukrepanje.
Čeprav znanost danes o alergijah ve bistveno več kot pred desetletji, ostajajo velik zdravstveni izziv. Strokovnjaki zato poudarjajo, da bo treba ob nadaljnjih podnebnih spremembah in staranju prebivalstva alergijskim boleznim namenjati še več pozornosti.
Spletno uredništvo
