Spletno nakupovanje izdelkov iz držav zunaj Evropske unije je od 1. novembra 2026 povezano z novo pristojbino v višini dveh evrov na posamezno carinsko postavko. Ta se pri pošiljkah do 150 evrov pridružuje že julija uvedeni začasni carinski dajatvi v višini treh evrov, zato lahko dajatve za posamezno skupino blaga skupaj znašajo pet evrov, še preden upoštevamo DDV in morebitne stroške carinskega zastopanja. Nova ureditev zadeva tudi nakupe na priljubljenih platformah, kot so Temu, Shein in AliExpress, kadar blago prihaja iz držav zunaj EU. Toda kdo bo dodatni strošek dejansko občutil – spletni trgovec ali kupec?
Za spletne pošiljke iz držav zunaj Evropske unije od nedelje, 1. novembra, velja nova evropska pristojbina za carinsko obdelavo. Njena višina znaša dva evra na carinsko postavko, obračunava pa se ne glede na skupno vrednost pošiljke. Gre za enega prvih konkretnih ukrepov obsežne reforme evropske carinske unije, s katero želi EU okrepiti nadzor nad hitro rastočim spletnim uvozom.
Finančna uprava Republike Slovenije je že sredi oktobra pojasnila, da je nova pristojbina namenjena kritju stroškov, ki jih imajo carinski organi pri obravnavi velikega števila spletnih pošiljk. Mednje sodijo preverjanje podatkov, analiza tveganj, nadzor blaga in izvajanje carinskih kontrol. Evropska komisija bo višino pristojbine preverjala vsaki dve leti, da bi ostala sorazmerna z dejanskimi stroški.
Za kupce je najpomembnejše, da nova pristojbina ni nadomestila že obstoječe trievrske carinske dajatve. Obe se lahko obračunata hkrati, kar pomeni, da se lahko stroški uvoza manjših spletnih nakupov občutno povečajo.
Dva evra dodatno, pri manjših pošiljkah skupaj pet evrov
Evropska unija je 1. julija 2026 za določene spletne pošiljke iz tretjih držav v vrednosti do 150 evrov uvedla začasno carinsko dajatev v višini treh evrov na skupino blaga. S tem je odpravila dotedanjo oprostitev carine za manjše spletne nakupe in začela spreminjati sistem, ki je dolga leta omogočal uvoz številnih poceni izdelkov brez običajnih carinskih dajatev.
Od 1. novembra se tej dajatvi pridružuje še nova dvoevrska pristojbina za obdelavo. Pri pošiljkah do 150 evrov je zato treba upoštevati DDV, začasno carinsko dajatev v višini treh evrov na ustrezno postavko in novo pristojbino v višini dveh evrov. Pri pošiljkah nad 150 evri se namesto začasne trievrske dajatve uporablja carina po veljavni carinski tarifi, dodatna dvoevrska pristojbina pa se prav tako obračuna.
Pomembno je razumeti, da se dajatve ne določajo preprosto glede na število kosov v paketu. Pri začasni carinski dajatvi se upošteva tarifna razvrstitev blaga, pri novi pristojbini pa carinske postavke. Več enakih izdelkov, ki sodijo v isto tarifno skupino, zato ne pomeni nujno enakega števila ločenih obračunov, kot če bi kupili več povsem različnih vrst izdelkov.
Koliko lahko stane paket s tremi različnimi izdelki?
Poglejmo primer spletnega nakupa, pri katerem kupec naroči majico, ročno uro in igračo, skupna vrednost blaga pa ne presega 150 evrov. Če gre za tri ločene carinske postavke, bi začasna trievrska dajatev skupaj znašala devet evrov, nova dvoevrska pristojbina pa dodatnih šest evrov. Skupni znesek obeh dajatev bi bil tako 15 evrov, brez DDV in morebitnih stroškov carinskega zastopanja.
Če pa bi paket vseboval več enakih majic, ki so uvrščene v isto tarifno skupino in predstavljajo eno ustrezno postavko, bi bil obračun lahko drugačen. Zato je pri spletnih nakupih pomembno preveriti, kako je blago navedeno in razvrščeno v carinski deklaraciji.
Takšen sistem lahko posebej vpliva na nakupe različnih poceni izdelkov, pri katerih je vrednost posameznega artikla nizka. Pri nakupu izdelka za nekaj evrov lahko že razmeroma majhna dodatna dajatev predstavlja precejšen delež njegove cene.
Ali bo kupec pristojbino plačal ob dostavi?
To je eno najpomembnejših vprašanj nove ureditve. Čeprav se pristojbina obračuna ob uvozu blaga, to še ne pomeni, da bo moral vsak kupec ob dostavi paketa neposredno plačati dodatna dva ali pet evrov.
Po pojasnilih Sveta EU nova carinska pravila več odgovornosti prenašajo na spletne platforme in trgovce, ki prodajajo izdelke kupcem v Evropski uniji. Ti so odgovorni za pravilno izvedbo carinskih formalnosti in poravnavo dajatev. Furs ob tem pojasnjuje, da novo pristojbino plača isti subjekt, ki je zavezanec za druge carinske dajatve pri uvozu.
V praksi lahko spletni trgovec strošek vključi v prodajno ceno izdelka, ga obračuna med nakupom ali ga na drug način prenese na kupca. Zato ni nujno, da bo nova pristojbina vedno vidna kot ločena postavka na računu oziroma da jo bo treba plačati šele ob prevzemu pošiljke.
Potrošnikom se zato splača pred potrditvijo naročila preveriti končno ceno, pogoje dostave in informacije o morebitnih uvoznih stroških. Posebno pozornost je treba nameniti primerom, ko spletna trgovina ne zagotavlja jasnega podatka o tem, ali so vse dajatve že vključene v plačani znesek.
Kaj velja za izdelke iz skladišč znotraj EU?
Nova pristojbina je povezana z uvozom blaga iz držav zunaj Evropske unije, ne zgolj z imenom ali sedežem spletne trgovine. To pomeni, da nakup na platformi, kot je Temu ali AliExpress, sam po sebi še ne pove, ali bo prišlo do novega carinskega obračuna.
Če je blago že zakonito uvoženo v EU in sproščeno v prosti promet, nato pa poslano kupcu iz skladišča znotraj Unije, pri tej dostavi praviloma ne nastane nova uvozna carinska obveznost. Če pa se izdelek dejansko uvaža neposredno iz tretje države, se uporabljajo ustrezna carinska pravila.
Razlika je pomembna zlasti za kupce, ki pri spletnih naročilih izbirajo med dostavo iz evropskega skladišča in neposredno dostavo iz Azije ali drugih držav zunaj EU. Kraj odpreme in carinski status blaga lahko vplivata na končne stroške, čeprav je prodajalec na obeh straneh lahko ista spletna platforma.
Zakaj Evropska unija zaostruje pravila?
Evropski trg je v zadnjih letih preplavil izjemno velik obseg poceni spletnih pošiljk iz tretjih držav. Po podatkih Sveta EU so evropski carinski organi v letu 2025 obravnavali približno šest milijard paketov iz spletnega trgovanja, več kot 90 odstotkov teh pošiljk pa je prispelo iz Kitajske.
Tako velik obseg uvoza predstavlja velik izziv za carinske organe, ki morajo preverjati pravilnost deklaracij, vrednost blaga, skladnost izdelkov z evropskimi varnostnimi standardi in morebitne kršitve zakonodaje. Posebej problematični so izdelki, ki ne izpolnjujejo varnostnih zahtev EU ali so ob uvozu napačno deklarirani oziroma podcenjeni.
Evropska komisija poudarja, da je eden od ciljev reforme vzpostaviti pravičnejše konkurenčne pogoje med evropskimi trgovci in podjetji iz tretjih držav. Evropska podjetja morajo pri prodaji upoštevati evropske varnostne, davčne in druge zahteve, medtem ko so nekatere dosedanje carinske oprostitve poceni uvoženim izdelkom omogočale ugodnejši položaj.
Reforma naj bi hkrati prispevala k učinkovitejšemu odkrivanju nevarnih izdelkov, preprečevanju carinskih goljufij in zmanjševanju okoljskih posledic množičnega pošiljanja posameznih poceni izdelkov na velike razdalje.
Po uvedbi trievrske dajatve že občutno manj pošiljk
Učinki prvih sprememb so po podatkih Fursa že opazni. Finančna uprava je sredi oktobra sporočila, da se je po uvedbi začasne trievrske carinske dajatve julija 2026 število pošiljk iz tretjih držav zmanjšalo za približno 40 odstotkov.
Po podatkih, ki jih je ob uvedbi nove pristojbine predstavila Evropska komisija, se je število tovrstnih pošiljk na ravni EU zmanjšalo za več kot 60 odstotkov. Kljub temu naj bi v Unijo še vedno vsak dan prispelo približno pet milijonov pošiljk.
Ti podatki kažejo, da so se uvozni tokovi po spremembah že občutno spremenili, vendar iz njih samih ni mogoče sklepati, da so evropski potrošniki v enakem deležu zmanjšali spletno nakupovanje. Na gibanje števila pošiljk lahko vplivajo tudi spremembe logistike, združevanje naročil in prilagajanje poslovnih modelov spletnih platform.
Nova dvoevrska pristojbina bi lahko povzročila dodatne spremembe, vendar bo za oceno njenih dejanskih učinkov potrebnih več podatkov iz prihodnjih mesecev.
Obsežna reforma carinske unije se šele začenja
Nova pristojbina je le eden od prvih ukrepov širše prenove evropskega carinskega sistema. Posodobljeni carinski zakonik Unije velja od 20. septembra 2026, večina njegovih določb pa se bo začela uporabljati postopoma.
Med pomembnejšimi novostmi je ustanovitev novega Carinskega organa EU s sedežem v francoskem Lillu, ki bo koordiniral delo nacionalnih carinskih uprav. Predvideno je tudi skupno evropsko carinsko podatkovno vozlišče, namenjeno učinkovitejšemu zbiranju in obdelavi informacij o uvozu in izvozu blaga.
Evropska unija želi s prenovo zmanjšati administrativne zaplete, okrepiti nadzor nad tveganimi pošiljkami in vzpostaviti jasnejšo odgovornost spletnih platform. Za podjetja, ki pravilno izpolnjujejo carinske obveznosti, so predvidene tudi določene poenostavitve postopkov.
Nova ureditev prinaša še strožje sankcije za spletne trgovce in platforme, ki sistematično kršijo carinska pravila. V najresnejših primerih so lahko predvidene denarne kazni, omejitve carinskih ugodnosti in drugi ukrepi.
Kaj naj kupci preverijo pred naslednjim naročilom?
Za slovenske potrošnike je najpomembneje, da pri spletnih nakupih iz tretjih držav ne spremljajo več samo cene izdelka in poštnine. Upoštevati je treba tudi morebitne uvozne dajatve, DDV in stroške carinskega zastopanja, ki jih lahko zaračunajo poštni oziroma dostavni operaterji.
Furs opozarja, da se pri uvozu blaga iz tretjih držav opravljajo carinske formalnosti, pri čemer se DDV obračunava glede na vrsto blaga in veljavno davčno osnovo. V Sloveniji splošna stopnja DDV znaša 22 odstotkov, za določene izdelke pa veljajo znižane stopnje. Pri nekaterih spletnih nakupih je DDV lahko obračunan že ob plačilu naročila.
Posebej previdni naj bodo kupci pri naročilih z več različnimi poceni izdelki, saj se lahko stroški po posameznih carinskih postavkah seštevajo. Smiselno je preveriti tudi, od kod bo blago dejansko poslano in ali spletna trgovina zagotavlja, da so vse uvozne obveznosti vključene v končno ceno.
Od 1. novembra je torej pri spletnih nakupih iz držav zunaj EU treba računati na novo dvoevrsko pristojbino, ki se lahko pri manjših pošiljkah pridruži že obstoječi trievrski dajatvi. Ali jo bo kupec opazil kot ločen strošek ali kot višjo ceno izdelka, pa je odvisno od načina obračuna in poslovnega modela spletnega trgovca. Za številne potrošnike bo zato še pomembneje primerjati dejansko končno ceno naročila, ne zgolj oglaševane cene posameznega izdelka.
Spletno uredništvo
