Nemški kancler Friedrich Merz je v enem večeru dobil dve zelo neprijetni politični sporočili. V Mecklenburg-Predpomorjanskem je njegova CDU doživela zgodovinski poraz: osvojila je le 4,9 odstotka glasov in ostala pod pragom za vstop v deželni parlament, medtem ko je z 38,2 odstotka zmagala Alternativa za Nemčijo (AfD). Povsem drugačno, a za Merza prav tako slabo sporočilo je prišlo iz Berlina, kjer je največ glasov osvojila Levica, CDU pa je končala na drugem mestu. Merz rezultata na severovzhodu države niti sam ni poskušal olepševati. Označil ga je za »katastrofo«.
Nedeljske deželne volitve so tako pokazale dve zelo različni politični Nemčiji. V Mecklenburg-Predpomorjanskem je močno napredovala AfD, v prestolnici pa Levica. Skupna točka obeh rezultatov je slab večer za Merzove krščanske demokrate. CDU je v eni deželi ostala celo brez parlamentarnega zastopstva, v drugi pa ni uspela ubraniti položaja najmočnejše stranke dosedanje vladajoče koalicije.
Za Merza je rezultat toliko bolj neprijeten, ker prihaja po več mesecih pritiskov na njegovo vlado in le nekaj tednov po še enem velikem uspehu AfD v Saški-Anhalt. Nemški kancler kljub temu zavrača možnost umika in napoveduje nadaljevanje reform, za katere pravi, da so nujne.
CDU prvič v zgodovini pod petimi odstotki
Najbolj dramatičen razplet se je zgodil v Mecklenburg-Predpomorjanskem. CDU je še ob zaprtju volišč kazalo nekoliko bolje, nato pa je njen rezultat med štetjem postopoma padal. Začasni končni rezultat ji je prinesel samo 4,9 odstotka glasov. Ker ni presegla petodstotnega praga, je ostala zunaj deželnega parlamenta.
Takšnega rezultata CDU v zgodovini Zvezne republike Nemčije še ni doživela. Še leta 2021 je v tej deželi osvojila 13,3 odstotka, kar je že takrat veljalo za njen najslabši rezultat v Mecklenburg-Predpomorjanskem. Tokrat je izgubila še več kot osem odstotnih točk.
Merz je rezultat označil za »katastrofo« in priznal, da ga ni mogoče olepševati. Po njegovem se je CDU znašla stisnjena med neposredni spopad SPD in AfD, hkrati pa lokalna stranka ni dobila dovolj podpore z zvezne ravni. S tem je del odgovornosti prevzel tudi nase.
AfD z 38,2 odstotka več kot podvojila rezultat
Na drugem koncu politične lestvice je AfD. Stranka je po začasnem končnem rezultatu dobila 38,2 odstotka glasov, s čimer je postala najmočnejša politična sila v Mecklenburg-Predpomorjanskem. SPD ministrske predsednice Manuele Schwesig je končala tik za njo s 35,5 odstotka.
Razlika v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami je velika. AfD je leta 2021 dobila 16,7 odstotka glasov, tokrat pa je rezultat več kot podvojila. Stranka je tako po nedavnem uspehu v Saški-Anhalt dosegla še en močan deželni rezultat.
Toda prvo mesto še ne pomeni, da bo AfD tudi vodila deželno vlado. Druge večje stranke sodelovanje z njo zavračajo, zato bo odločilna parlamentarna matematika in sposobnost drugih strank, da sestavijo večino brez AfD. Kandidat AfD za ministrskega predsednika Leif-Erik Holm rezultat razume kot mandat za vladanje, vendar brez koalicijskih partnerjev tega ne more sam uresničiti.
SPD izgubila prvo mesto, oblast pa lahko obdrži
Tudi za SPD rezultat ni zmaga. Stranka Manuele Schwesig je z 35,5 odstotka izgubila prvo mesto, ki ga je v Mecklenburg-Predpomorjanskem dolgo držala, vendar ima kljub temu možnost, da ostane na oblasti. Levica je osvojila 6,5 odstotka, Zeleni pa so prav tako prestopili petodstotni prag.
Sedanja koalicija SPD in Levice nima večine, zato bi bila za nadaljevanje vlade brez AfD potrebna širša koalicijska kombinacija. Prav to kaže posebnost nemškega političnega položaja: stranka lahko na volitvah osvoji največ glasov, vendar to še ne pomeni, da bo sestavila vlado, če zanjo ni mogoče oblikovati parlamentarne večine.
Zato bo naslednjih nekaj tednov v Schwerinu zaznamovalo predvsem iskanje koalicije. AfD bo lahko poudarjala svojo volilno zmago, druge stranke pa bodo iskale možnost večine brez nje.
V Berlinu popolnoma drugačna zgodba: zmagala Levica
Medtem ko se je Mecklenburg-Predpomorjansko premaknilo močno proti AfD, je prestolnica poslala povsem drugačno sporočilo. V Berlinu je zmagala Levica, ki je po končnih oziroma zadnjih objavljenih rezultatih osvojila približno četrtino glasov. CDU je pristala na drugem mestu, sledili pa so AfD, Zeleni in SPD.
Svet24 navaja 25,7 odstotka za Levico, 18,8 odstotka za CDU, 16,3 odstotka za AfD, 14,3 odstotka za Zelene in 12,1 odstotka za SPD. Rezultat socialdemokratov je njihov najslabši na berlinskih deželnih volitvah doslej.
Pomembna posledica volitev je tudi izguba večine dosedanje koalicije CDU in SPD. Berlin bo zato potreboval novo koalicijsko kombinacijo. Ena od možnosti, ki jo omenjajo nemški mediji, je povezovanje Levice, Zelenih in SPD, vendar bo o dejanski sestavi prihodnje oblasti odločilo šele koalicijsko dogovarjanje.
Dve deželi, dva zmagovalca, en velik problem za Merza
Če rezultata pogledamo skupaj, ne kažeta enotnega premika Nemčije v eno politično smer. Prav nasprotno. Na severovzhodu je zmagala AfD, v prestolnici Levica. Skupni imenovalec pa je padec CDU, zaradi česar bodo volitve neizogibno povečale pritisk na Merza.
Nemški kancler je že pred nedeljskimi volitvami čutil posledice slabih rezultatov svoje stranke. Po prejšnjih volilnih porazih so se znotraj CDU pojavljala vprašanja o njegovem vodstvu, čeprav so mu pomembni predstavniki stranke javno izrazili podporo. Po poročanju Svet24, ki povzema Bild, se v stranki kot mogoča prihodnja voditelja omenjata tudi hessenski ministrski predsednik Boris Rhein in ministrski predsednik Severnega Porenja-Vestfalije Hendrik Wüst. To za zdaj niso napovedane kandidature, temveč imena, ki se pojavljajo v razpravah o prihodnosti CDU.
Merz po nedeljskem porazu ne napoveduje spremembe smeri. Dejal je, da namerava nadaljevati tako kot kancler kot predsednik CDU in vztrajati pri reformnem programu svoje vlade. Med drugim napoveduje gospodarske spremembe, davčne razbremenitve, reformo pokojninskega sistema in zmanjševanje birokracije.
Merz vztraja: »Reforme morajo priti«
Kancler je po volitvah priznal, da je Nemčija v zahtevnem položaju. Govoril je o gospodarskih spremembah, vse bolj zaostreni javni razpravi in upadanju zaupanja v institucije. Kljub rezultatu CDU je vztrajal pri svojem osrednjem sporočilu: »Reforme morajo priti.«
Toda prav pri tem se za CDU odpira neprijetno vprašanje. Merz želi z reformami povrniti gospodarsko dinamiko in zaupanje volivcev, nedeljski rezultati pa kažejo, da pomemben del volilnega telesa trenutno išče politične alternative drugje. V Mecklenburg-Predpomorjanskem predvsem pri AfD, v Berlinu pa pri Levici.
Iz teh dveh deželnih volitev zato ni mogoče sklepati, da se celotna Nemčija premika bodisi v desno bodisi v levo. Je pa mogoče precej jasno videti, da je bila CDU v nedeljo poraženka v obeh deželah. V Mecklenburg-Predpomorjanskem je prvič v zgodovini Zvezne republike ostala pod petodstotnim pragom, v Berlinu pa je izgubila možnost nadaljevanja dosedanje dvostrankarske večine s SPD.
Za Friedricha Merza se zato po volilni nedelji ne odpira le vprašanje, kako bo nadaljeval reforme. V CDU bo vse glasneje tudi vprašanje, zakaj stranka izgublja volivce na tako različnih koncih političnega prostora in ali lahko Merz trend obrne. Sam je odgovor za zdaj dal jasno: odstopa ne namerava, smeri pa prav tako ne bo spremenil. Naslednji volilni preizkusi bodo pokazali, ali bo takšna odločitev CDU pomagala ustaviti padanje podpore.
Spletno uredništvo Naša Primorska
