V Sloveniji se že dolgo časa soočamo z izzivom staranja prebivalstva, ki ne vpliva le na upokojence, temveč tudi na vse generacije, ki šele začenjajo svojo poklicno pot. Dr. Andraž Rangus z Inštituta za ekonomske raziskave opozarja, da naš sistem temelji na medgeneracijski solidarnosti, kjer delovno aktivni prebivalci s svojimi prispevki financirajo pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Manjše število delovno aktivnih pomeni, da morajo prispevati več ali pa moramo sredstva poiskati drugje.
Demografske spremembe in gospodarski vpliv
Demografske spremembe imajo tudi pomemben vpliv na gospodarstvo. OECD ocenjuje, da bi staranje prebivalstva lahko upočasnilo rast BDP na prebivalca z enega odstotka na približno 0,6 odstotka letno. Rangus pojasnjuje, da čeprav se to zdi malo, gre za pomembno razliko, ki bo vplivala na hitrost gospodarske rasti. Zato je ključnega pomena, da ne le povečamo število zaposlenih, temveč tudi vrednost, ki jo ustvarijo. Potrebujemo več znanja, naprednejše tehnologije in večjo produktivnost.
Vprašanje pokojnin in prihodnost dela
Slovenci, stari med 30 in 40 let, se pogosto sprašujejo, ali bodo dočakali pokojnino. Dr. Rangus pomirja, da pokojnine bodo, vendar je vprašanje, v kakšni obliki in kakšna bo kakovost življenja v prihodnosti. Če bomo pravočasno ukrepali, bodo posledice manj boleče. Čeprav bomo morda delali dlje, bomo tudi živeli dlje. Današnje generacije bodo morda delale do višje starosti, vendar bodo hkrati uživale daljše obdobje upokojitve.
Staranje prebivalstva se pogosto predstavlja kot negativni pojav, vendar Rangus meni, da je to velik civilizacijski uspeh. Živimo dlje in bolj zdravo. Današnji sedemdesetletniki imajo podobne kognitivne in telesne sposobnosti kot ljudje v srednjih petdesetih letih prejšnjih desetletij. Ključno vprašanje ni, ali živimo predolgo, temveč kako bomo daljše življenje vključevali v družbeno in delovno okolje.
Prihodnost Slovenije brez ukrepov
Če Slovenija ne bo pravočasno ukrepala, se bo morala soočiti z vedno težjimi in dražjimi odločitvami. Večje število starejših prebivalcev in manj delovno aktivnih bo pomenilo višje davke, prispevke ali večje zadolževanje. Država bo morala iskati načine za pokritje razlik, če bo iz sistemov izplačevala več, kot vanje prispeva.
Pogosto slišimo, da bi lahko pomanjkanje delavcev rešili s priseljevanjem. Rangus opozarja, da migracije lahko kupijo čas, a ne morejo ustaviti demografske ure. Tudi priseljenci uporabljajo zdravstveni sistem, pridobivajo pokojninske pravice in se postarajo. Slovenija še vedno ne izkorišča dovolj potenciala visoko izobraženih tujcev, ki prihajajo k nam.
Rešitve za prihodnost
Rešitve za demografske izzive obstajajo, vendar zahtevajo dolgoročno strategijo. Med ključnimi ukrepi so hitrejše osamosvajanje mladih, dostopnejša stanovanja, zgodnejši vstop na trg dela, večja zaposlenost starejših in vlaganje v produktivnost. Tehnologija in umetna inteligenca bosta igrali pomembno vlogo pri ustvarjanju več z manj dela.
Demografske spremembe že danes vplivajo na pomanjkanje delavcev, pritiske na zdravstveni sistem in stroške oskrbe starejših. Največji pritisk na javne finance strokovnjaki pričakujejo med letoma 2050 in 2060, ko bodo številčne generacije upokojene, na trg dela pa bodo prihajale manjše generacije. Rangus primerja demografijo z valom, ki se približuje obali. Ključno je, ali bomo nanj pravočasno pripravljeni.
Spletno uredništvo Toti Maribor
