Mariborski bolšji oziroma kramarski sejem na Teznu, znan po več kot tridesetletni tradiciji, je postal predmet razprave, ki bi lahko vodila v njegovo zaprtje. Sejem, ki vsako nedeljo privablja prodajalce in kupce iz Slovenije in tujine, je pod drobnogledom Finančne uprave RS (FURS) zaradi ponavljajočih se kršitev v obliki organizirane nelegalne prodaje prepovedanega in domnevno ukradenega blaga.
Medtem ko FURS razmišlja o skrajnem ukrepu – prepovedi sejma, opozarjajo organizatorji, da bi težave morali rešiti skupaj, saj bi kaznovanje vseh prodajalcev zaradi nekaj posameznikov bilo nepravično, poroča Večer.
Resni nameni FURS: Sejem je postal središče preprodaje
Marko Horvat, direktor mariborskega finančnega urada, izraža zaskrbljenost nad stanjem na sejmu in razmišlja o prepovedi njegove organizacije. Po njegovih besedah je sejem postal prostor za preprodajo prepovedanega blaga in ukradenih predmetov. Horvat poudarja, da so v ozadju te prodaje organizirane skupine, ki ustvarjajo velike dobičke, ne pa posamezniki v socialni stiski. Eden izmed glavnih problemov je zakonodaja, saj se prodaja prepovedanega blaga obravnava kot prekršek namesto kaznivega dejanja, kar pomeni, da globe nimajo dolgotrajnega učinka.
“Bolšji sejem je postal leglo preprodaje prepovedanih stvari,” je dejal Horvat.
Organizatorji sejma: Potrebna je skupna akcija
Sergeja Lovec, direktorica podjetja Bolšji – kramarski sejem Maribor, priznava, da so težave resne, vendar meni, da jih sama ne more učinkovito rešiti. Opozarja na iste kršitelje, ki postajajo vse bolj drzni. Lovec meni, da bi bilo mogoče z ustreznim obveščanjem organizatorja od pristojnih organov kršiteljem preprečiti dostop do sejmišča. Predlaga skupno delovanje organizatorja, FURS-a in policije za boljše reševanje situacije.
“Vedno so isti, vedno bolj pogumni,” je dejala Lovec.
Težave s prodajnimi aktivnostmi zunaj sejmišča
Lovec je kritična tudi do prodaje zunaj ograjenega območja sejma. Izpostavlja, da nadzorne službe pogosto preverjajo prodajalce znotraj ograje, medtem ko tisti zunaj ostajajo skoraj brez nadzora. Kljub izzivom se Lovec odločno zavzema proti zaprtju sejma, saj predstavlja pomemben vir dohodka za številne prodajalce, ki prihajajo tudi iz sosednjih držav.
Alternativne rešitve: Preoblikovanje sejma
Gorazd Bende, direktor Zavoda poslovno proizvodna cona Tezno, razmišlja o preureditvi sejmišča. Predlaga oblikovanje urejenega tržnega prostora z različnimi tematskimi poudarki, ki bi lahko pritegnil širšo okolico. Čeprav pretekla pobuda za sodelovanje Mestne občine Maribor ni uspela, Bende upa, da bo tokratna pobuda uspešnejša. Njegovo ključno sporočilo je, da sejem mora ostati, vendar potrebuje jasnejši program in boljšo organizacijo.
Policija: Poostreni nadzori in sodelovanje z občani
Policija izvaja poostrene nadzore na sejmišču, vendar ne beleži izstopajočih varnostnih dogodkov. Občane pozivajo, naj prijavijo morebitne nepravilnosti, kar bi pripomoglo k boljšemu nadzoru in varnosti sejma.
Usoda mariborskega bolšjega sejma na Teznu ostaja negotova. Medtem ko FURS razmišlja o zaprtju zaradi ponavljajočih se kršitev, organizatorji in lastniki zemljišča predlagajo preoblikovanje in izboljšanje nadzora, da bi sejem ohranili in ga naredili bolj urejenega.
Spletno uredništvo Toti Maribor
