Ministrica za demografijo, Mateja Ribič, napoveduje preoblikovanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki vključuje odpravo neenakih stroškov za stanovalce domov, pospešitev postopkov in digitalizacijo sistema. Cilj je zagotoviti enako obravnavo vseh upravičencev in izboljšati učinkovitost izvajanja oskrbe.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je junija v domovih za starejše živelo 17.292 stanovalcev v celodnevni oskrbi in 113 v dnevni oskrbi.
Potrebne spremembe za pravičnejšo dolgotrajno oskrbo
Ministrica Ribič poudarja, da je trenutni sistem dolgotrajne oskrbe neučinkovit, zato so spremembe nujne. Prva naloga je odprava razlik v stroških med stanovalci, saj tisti, ki so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, plačujejo bistveno več kot tisti v sistemu dolgotrajne oskrbe od 1. decembra lani.
Stanovalci v sistemu dolgotrajne oskrbe plačujejo le za nastanitev in prehrano, kar je omejeno na znesek zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, trenutno 826 evrov. Ta omejitev velja za standardno nastanitev, ki zajema dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij.
Pospešitev postopkov in digitalizacija
Med ključnimi izzivi je tudi poenostavitev in pospešitev postopkov za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe ter izdajo odločb. Ministrstvo si prizadeva zmanjšati administrativna bremena, poenostaviti postopke in vzpostaviti učinkovit informacijski sistem.
Ministrica Ribič pojasnjuje, da so trenutni ročni postopki nepovezani in počasni, kar otežuje hitro odločanje o pravicah do dolgotrajne oskrbe. Raziskujejo različne možnosti, vključno z izvedbo novega javnega naročila, ki bi omogočilo sodelovanje širšega kroga ponudnikov in izbiro najbolj funkcionalne rešitve.
Premišljene sistemske rešitve za dolgotrajno oskrbo
Pri izvajanju zakona o dolgotrajni oskrbi se v praksi pojavljajo težave, kot so dolgi postopki in neenaka obravnava stanovalcev v različnih zavodih. Ministrstvo že pripravlja rešitve, ki jih nameravajo implementirati v najkrajšem možnem času. To bo po mnenju ministrice koristilo vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo ali so vključeni v njeno izvajanje. Izzivi zahtevajo premišljene sistemske rešitve, ki bodo zajele vse potencialne upravičence na enak način.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo v domovih za starejše konec junija 17.292 stanovalcev vključenih v celodnevno in 113 v dnevno dolgotrajno oskrbo. Po zakonu o socialnem varstvu je bilo v domovih za starejše obravnavanih 2587 uporabnikov. Zakon o socialnem varstvu je do 1. decembra veljal za vse stanovalce v domovih, nato pa so bili prevedeni v novi sistem dolgotrajne oskrbe.
Spletno uredništvo Toti Maribor
