Tragedija na gori Elbrus v Rusiji je pretresla planinsko skupnost. Med vzponom sedmih alpinistov iz Bosne in Hercegovine je skupino presenetilo nenadno poslabšanje vremena, kar je povzročilo smrt več članov. Preživeli alpinist, Haris Adilović, je za ruski časnik Izvestija razkril, da je bil glavni krivec za nesrečo napačna vremenska napoved.
Nesreča se je zgodila na višini približno 5100 metrov, ko je skupino zajel močan veter, zaradi česar se niso mogli varno spustiti. Dva člana odprave sta preživela in bila s helikopterjem prepeljana v bolnišnico.
Podrobnosti vzpona in tragičnega dogodka
Adilović je pojasnil, da odprava ni imela profesionalnega vodnika, a so bili vsi člani izkušeni alpinisti, ki so se med seboj dobro poznali. Kljub temu je eden od članov že na začetku vzpona močno zmrzoval, kar je prvo skupino prisililo, da se vrne. Druga skupina je prav tako ocenila, da so razmere preveč nevarne za nadaljevanje. Adilović je zavrnil ugibanja o pomanjkljivi pripravljenosti in poudaril, da so zaradi bližine gora v Bosni in Hercegovini redno trenirali.
“Ko smo na delu poti postavili varovalno vrv in se povzpeli nekoliko višje, smo videli, da so razmere na vrhu še slabše. Takrat smo se odločili za vrnitev,” je povedal Adilović.
Preiskava in reševalna akcija
Ruski preiskovalni odbor za Kabardino-Balkarijo je sporočil, da so reševalci na sedlu Elbrusa našli še tri preminule člane skupine, vendar jih zaradi močnega vetra in snežnega meteža za zdaj ne morejo evakuirati. Pred tem so že našli trupli dveh alpinistov, ki so ju uspeli prepeljati z gore. Preiskovalci so uvedli kazenski postopek zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti dvema ali več osebam.
Na dan nesreče se je na Elbrusu zgodila še ena smrtna nesreča. Reševalci so na višini približno 5300 metrov pomagali drugi odpravi iz Rusije, kjer je eden od alpinistov umrl zaradi podhladitve.
Opozorila o nevarnosti Elbrusa
Načelnik Gorske službe reševanja Republike srbske, Nenad Ikonić, je opozoril na nevarne razmere na Elbrusu. Pojasnil je, da gora sicer tehnično ni zahtevna, vendar zaradi nenadnih vremenskih sprememb in močnih vetrov velja za eno nevarnejših. Ikonić je dodal, da so bile leta 2004 v eni sezoni na gori kar 48 smrtnih žrtev med plezalci in alpinisti.
“Elbrus tehnično ni zahteven, a največji problem predstavljajo nenadne spremembe vremena in vetrovi, ki lahko pihajo s hitrostjo od 80 do 100 kilometrov na uro,” je dejal Ikonić.
Prav tako je bosansko-hercegovski alpinist Emir Musić, ki je vrh osvojil leta 2024, opozoril, da se lahko vreme na gori v zelo kratkem času spremeni, kar lahko tudi izkušene planince pripelje v življenjsko nevarnost.
Spomin na preminule člane odprave
Med umrlimi so Almir Krivdić, Nermin Talam, zakonca Alma in Denis Okanović ter dr. Meliha Čaušević, vsi iz Zenice. Dolgoletni planinci so s svojimi vzponi po svetu predstavljali Zenico ter Bosno in Hercegovino. Od njih se je poslovil tudi Kenan Hrustanović, vodja Gorske reševalne službe Zenica, ki je izrazil obžalovanje, da ni bil del odprave zaradi poškodbe kolena.
“Ko bi se le kombi pokvaril, da bi se vrnili,” je zapisal Hrustanović in dodal, da so bile najtežje prav reševalne akcije, ko moraš pomagati ljudem, s katerimi si še dan prej reševal življenja drugih.
Tragedija je močno pretresla planinsko skupnost v regiji. Od zakoncev Okanović so se poslovili tudi v Hrvaškem planinskem društvu Mosor, kjer so zapisali, da sta bila “vedno vedra, nasmejana in odprtega srca” ter da bosta ostala v spominu številnih planincev.
Spletno uredništvo Naša Dolenjska
