Nedavni dogodki opozarjajo na obsežne pogine klapavic v Jadranu, ki jih zaznavajo na različnih območjih. Ti pogini niso omejeni na eno lokacijo, temveč jih beležimo po celotnem Jadranu. Čeprav ni enotne ocene za celotno območje, so na posameznih lokacijah izgube izjemne, pri čemer so na nekaterih območjih poginile skoraj celotne populacije klapavic.
Med najbolj prizadetimi območji je južna italijanska obala Gargana, kjer je v letu 2024 smrtnost v školjčiščih dosegla več kot 70 %, na nekaterih lokacijah pa skoraj 100 %. V Boki Kotorski je bilo leta 2020 izgubljenih med 80 % in 90 % gojenih klapavic. Podobno stanje je bilo zabeleženo leta 2022 vzdolž srednje italijanske jadranske obale, kjer se je pokritost s klapavicami zmanjšala z več kot 80 % na nič, proizvodnja v bližnjih školjčiščih pa je upadla za približno 30 %. V Novigradskem morju na Hrvaškem je pogin v zimskem obdobju 2022/2023 dosegel do 70 %.
Kombinacija dejavnikov
Pogini klapavic so posledica kombinacije več okoljskih in bioloških obremenitev, kot so segrevanje morja, spremembe slanosti, zmanjšana vsebnost kisika, zakisovanje, pomanjkanje hrane, onesnaževanje, bolezni, zajedavci, plenjenje ter obrast z drugimi organizmi. Čeprav so najhujše posledice trenutno dokumentirane na zahodnem in južnem Jadranu, se podobne težave pojavljajo tudi drugod, vključno s slovenskim morjem.
Stanje v Sloveniji
Tudi v Sloveniji so klapavice močno prizadete. V Piranskem zalivu so leta 2024 zabeležili visoko smrtnost, kar je vplivalo tako na pridelek kot na novo generacijo klapavic. Zaradi resnosti razmer so morali začasno ustaviti proizvodnjo. Po podatkih državne statistike je bilo leta 2024 vzrejenih le malo več kot 110 ton klapavic, kar je 40 % manj kot leto prej, kar kaže na močno ranljivost slovenskega školjkarskega sektorja.
Gospodarski in strateški pomen
Školjkarstvo je za Slovenijo pomembna dejavnost, čeprav je po obsegu majhna. Pogin klapavic prizadene pomemben del celotnega sektorja, ki zagotavlja lokalno pridelano morsko hrano, prispeva k samooskrbi in je povezan z obalno gastronomijo, turizmom ter delovnimi mesti. Leta 2024 so klapavice predstavljale približno dve tretjini celotne slovenske marikulture.
Mednarodne raziskave in projekti
Projekt TEAMFORADRIS, ki ga vodi Zavod YouSea skupaj s partnerji iz sedmih držav, preučuje vzroke za množične pogine klapavic. Prve ugotovitve kažejo, da poginov ne povzroča en sam dejavnik, temveč kombinacija več okoljskih in bioloških obremenitev. V Sloveniji od maja 2025 poteka mesečno spremljanje klapavic v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Morsko biološko postajo Piran.
Vpliv temperature in podnebnih sprememb
Temperatura morja ima pomembno vlogo pri poginih klapavic, vendar ni edini vzrok. Klapavice so hladnokrvni organizmi, zato temperatura vpliva na njihovo presnovo, porabo kisika, hranjenje, rast in delovanje imunskega sistema. Dolgotrajne visoke temperature lahko povzročijo energetsko neravnovesje, oksidativni stres in povečano smrtnost.
Ukrepi in prilagoditve
Ko se množični pogin že začne, ga je težko ustaviti. Vendar pa z zgodnjim opozarjanjem, pravočasnim ukrepanjem in prilagoditvijo načina gojenja lahko zmanjšamo izgube. Neprekinjeno spremljanje okoljskih razmer in zdravstvenega stanja klapavic je ključno. Možni ukrepi vključujejo premik v globlje vode, odstranjevanje obrasti, spremljanje plenilcev in zajedavcev ter hitro odstranjevanje poginulih školjk.
Prihodnost slovenskih klapavic
Slovensko školjkarstvo se spopada z izzivi, kot so pogini, plenjenje in podnebne spremembe. Kljub temu bomo lahko uživali slovenske klapavice, če bomo raziskovali vzroke in pravočasno poskrbeli za preživetje školjkarjev. Pomembno je tudi, da država nudi podporo in olajša pridobivanje dovoljenj za naložbe v prilagojene načine gojenja.
Ogroženost drugih morskih organizmov
Poleg klapavic so tudi drugi morski organizmi ogroženi zaradi sprememb v temperaturi morja. Najbolj ranljivi so tisti, ki se ne morejo umakniti v hladnejšo vodo in rastejo počasi, kot so korale, spužve, gorgonije in morski travniki. Toplotni stres lahko prizadene celoten ekosistem, saj izguba ključnih vrst vpliva na zavetje in prehranjevalni prostor drugih organizmov.
Vloga javnosti in opazovanja
Javnost lahko pomembno prispeva k spremljanju sprememb v morju. Konzorcij nevladnih organizacij Povezani za morje je vzpostavil platformo www.zamorje.si za sporočanje neobičajnih dogodkov. Opažanja ljudi, ki živijo ali delajo ob morju, so dragocena za zgodnejše zaznavanje sprememb in usmerjanje raziskav.
Spletno uredništvo Naša Primorska
