Izpostavljenost vprašanja družinske oskrbe na domu na Goriškem

0

Na Goriškem se vse bolj uveljavlja vprašanje družinske oskrbe na domu, ki je tesno povezano s staranjem prebivalstva, kar je značilnost celotne Furlanije – Julijske krajine. V tej regiji je več kot 328 tisoč prebivalcev, starejših od 65 let, kar predstavlja 27,4 odstotka celotnega prebivalstva FJK. Indeks staranja, ki je 244, je med najvišjimi v Italiji, poudarja deželna odbornica za delo Alessia Rosolen.

Domača oskrba in pomoč družinskih oskrbovalcev postajata ključni področji, saj se starajoče prebivalstvo sooča z naraščajočim številom enočlanskih gospodinjstev.

Povečana potreba po oskrbovalcih

Združenje Domina navaja, da oskrbovalci v FJK predstavljajo približno 77 odstotkov vseh redno zaposlenih gospodinjskih delavcev, kar je povečanje glede na 74 odstotkov iz leta 2018. Povpraševanje po oskrbovalcih in družinskih pomočnikih je visoko tudi na Goriškem. Odbornica Rosolen poudarja, da to ni zgolj prehoden pojav, temveč dolgoročna strukturna potreba, ki se bo zaradi staranja prebivalstva v prihodnosti okrepila.

Podatki kažejo na vse bolj zapletene zdravstvene in socialne potrebe oskrbovancev ter veliko povpraševanje po družinskih pomočnicah, zlasti tistih, ki so pripravljene stalno bivati pri oskrbovani osebi. Družine, ki iščejo oskrbovalko z urejenim delovnim razmerjem, se soočajo z različnimi izzivi. Na Goriškem je zaznano kronično pomanjkanje oseb, ki so pripravljene živeti s pacientom, izvajati zahtevne oblike nege ali hkrati skrbeti za starejše zakonske pare.

Omejitve v iskanju oskrbovalcev

Pogosto se profil kandidatk ne ujema z družinskimi pričakovanji, kar vključuje jezikovne ovire, višjo starost delavk ali pomanjkanje izkušenj z določenimi specifičnimi boleznimi, kot je demenca. Ključen dejavnik ostajajo tudi visoki stroški zaposlitve. Te težave se še povečajo, ko se premaknemo iz urbanih središč. V mestnem jedru Gorice je dostop do storitev lažji, medtem ko so na bolj oddaljenih in podeželskih območjih javne storitve in prometne povezave precej omejene.

Posledično se družinske pomočnice redkeje odločajo za stalno delo ali bivanje na podeželju, kar družine v odročnih krajih potiska v večjo osamljenost in stisko. Na podeželju je težje najti pomoč, kar pomeni, da se družine pogosto znajdejo v brezizhodnem položaju, saj ne morejo zagotoviti ustrezne oskrbe svojim najbližjim.

 

 Spletno uredništvo Goriške novice