Vznemirljive novice prihajajo iz Hrvaškega inštituta za oceanografijo in ribištvo. Mednarodna raziskovalna skupina je potrdila, da je velikanski morski pes, ujet leta 2023 v Jadranskem morju pri Rogoznici, resnično veliki beli morski pes (Carcharodon carcharias).
Ta vrsta je ena najbolj prepoznavnih in hkrati ogroženih v Sredozemskem morju.
Raziskovalna skupina potrjuje vrsto
Ribiči so pred tremi leti ujeli mladiča morskega psa, dolgega med 120 in 130 centimetrov. Prvotne analize so kazale, da gre za velikega belega morskega psa, vendar je hrvaški morski biolog Alen Soldo kasneje podvomil v identifikacijo in trdil, da gre za atlantskega morskega psa (Lamna nasus).
Kritična razprava in ponovna analiza, izvedena s strani mednarodne skupine strokovnjakov, je potrdila prvotno ugotovitev.
Po natančni preučitvi vseh razpoložljivih podatkov so znanstveniki zaključili, da so telesne in zobne značilnosti primerka značilne za velikega belega morskega psa.
Znanstveni pregled in metoda
Raziskovalci opozarjajo, da je pri določanju vrste pomembno upoštevati celovito presojo vseh dokazov. Poleg zob so analizirali tudi obliko plavuti, obarvanost telesa in druge morfološke značilnosti.
Na inštitutu poudarjajo, da so srečanja z velikim belim morskim psom v Jadranu izjemno redka, zato so tudi opažanja javnosti in fotografije dragoceni podatki.
Razlike med vrstami
Kljub navidezni podobnosti med velikim belim morskim psom in atlantskim morskim psom obstajajo ključne razlike.
Veliki beli morski pes ima manjše oči, konkavno oblikovan zadnji rob prve hrbtne plavuti in izrazite temne oznake na prsnih plavutih, medtem ko atlantski morski pes izstopa z večjimi očmi, svetlim vrhom hrbtne plavuti in dodatno repno kobilico.
Razlike so vidne tudi v zobovju: veliki beli morski pes ima široke, trikotne in nazobčene zobe, medtem ko so zobje atlantskega morskega psa ožji in bolj gladki s stranskimi izrastki.
Nova analiza potrjuje prvotno ugotovitev, da je bil ulovljeni primerek pri Rogoznici leta 2023 mladi veliki beli morski pes. Znanstveniki poudarjajo, da je celovit pristop, ki vključuje morfološke značilnosti, zobovje ter po možnosti genetske analize, ključnega pomena za natančno identifikacijo.
Spletno uredništvo
