Slovenski študentje so letos dosegli pomemben mejnik na področju študentskega dela, saj je povprečna urna postavka prvič presegla deset evrov bruto. Ta sprememba ne pomeni zgolj dodatnega zaslužka, temveč odpira vrata k večji finančni neodvisnosti in pomembnim kariernim priložnostim.
Študentsko delo postaja ključni del izobraževalne poti, saj mladim omogoča pridobivanje dragocenih izkušenj, slovenskim podjetjem pa prinaša svežo delovno silo.
Poletno Delo: Priložnost za dve tretjini mladih
V poletnih mesecih se študentsko delo razmahuje. Na voljo je več delovnih mest kot kdajkoli prej, kar je razvidno iz podatkov e-Študentskega servisa, ki konec maja beleži približno 3400 prostih delovnih mest. To je devet odstotkov več kot lani. Ponudbe segajo od preprostih del v skladiščih do poučevanja na gimnazijah. Med najbolj iskanimi so dela v prodaji, administraciji, gostinstvu in turizmu, pa tudi v fizičnih in strokovnih delih, kot so računalniško programiranje in digitalni marketing.
Po uradnih statistikah približno 100.000 mladih, kar pomeni dve tretjini dijakov in študentov, vsako leto opravlja študentsko delo. Raziskava e-Študentskega servisa razkriva, da 70 odstotkov mladih dela zaradi pridobivanja izkušenj in finančne neodvisnosti. Skoraj polovica anketiranih ceni hiter in varen dostop do zaslužka, medtem ko štirje od desetih poudarjajo občutek samostojnosti. Študentsko delo mladim omogoča tudi razvoj socialnih veščin in razširitev socialne mreže.
Preobrazba študentskega dela: Od tradicionalnega do sodobnega
Podoba študentskega dela se hitro spreminja. Tradicionalna dela v prodaji, administraciji in gostinstvu dopolnjujejo sodobne možnosti, kot so ustvarjanje vsebin za družbena omrežja, sodelovanje pri digitalnih marketinških projektih in razvoju umetne inteligence. Na področju turizma so iskani vodniki za aktivnosti v naravi, v izobraževanju pa priložnosti za poučevanje plavanja in vodenje športnih treningov.
Kljub široki ponudbi del v gostinstvu in turizmu delodajalci težje zapolnijo mesta, saj se mladi raje odločajo za dela, ki jim pomagajo pri gradnji kariere. Študentsko delo se je razširilo in vključuje socialne varnostne elemente, kot so plačani prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter pravica do odmora.
Slovenski sistem študentskega dela
Slovenski sistem študentskega dela je eden najbolj organiziranih v Evropi. V nasprotju z večino evropskih držav, kjer študenti delajo prek običajnih pogodb, Slovenija ponuja strukturiran sistem s številnimi ugodnostmi. Mladi si s študentskim delom vsako leto pridobijo približno dva meseca in pol pokojninske dobe. V letu 2025 so mladi prek e-Študentskega servisa v povprečju zaslužili 264 evrov neto na mesec, kar pomeni 3168 evrov neto na leto.
Medtem ko se Slovenija sooča z demografskimi spremembami in pomanjkanjem delovne sile, postaja vloga mladih na trgu dela vse pomembnejša. Zgovoren je podatek, da 62 odstotkov mladih svojo prvo redno zaposlitev dobi pri delodajalcu, pri katerem so opravljali študentsko delo. Tako študentsko delo vse bolj postaja most med izobraževanjem in kariero ter ključni korak na poti v samostojno odraslo življenje.
Spletno uredništvo
