Župan Emil Rojc o tem, kdaj je dokončno počilo med njim in SD: To so želeli narediti iz Ilirske Bistrice!

0
56

Dokončno je “počilo”, ker sem se uprl interesom, ki so hoteli občino Ilirska Bistrica spremeniti v sprejemno-integracijski center (ne postavitvi sprejemno-registracijskega centra),” je v pogovoru za Demokracijo dejal ilirskobistriški župan Emil Rojc.

Emil Rojc je rojen 6. julija 1958. Vse  življenje, razen čas študija, je preživel  v Ilirski Bistrici. Ne predstavlja si, kako bi bilo, če bi se moral preseliti drugam. Je poročen in ima dva odrasla sinova. Za svoj šestdeseti rojstni dan je dobil tudi prvega vnuka.  Čeprav je po izobrazbi inženir elektrotehnike, je največji del svoje delovne dobe opravljal delo programerja predvsem poslovnih aplikacij tako v takrat družbenih firmah kot pozneje v zasebnem podjetju. Aktivno je v politiko vstopil leta 2008 kot predsednik Občinske organizacije SD in po dveh letih,  2010, kandidiral za župana občine Ilirska Bistrica. Zdaj teče njegov tretji mandat.

Že večkrat ste izrazili zadovoljstvo s sodelovanjem zdajšnje vlade in poudarili, da ste v občini v zadnjem času ugodno rešili več odprtih problemov. Zadnji je nedvomno dogovor o sodelovanju občine in ministrstva za obrambo, ki bo sofinanciralo nekatere projekte lokalne infrastrukture. Pri tem sta bili omenjeni graditev heliporta in obnova vaškega doma Zabiče. Kaj konkretno to pomeni za občino, kakšne težave vam je to prinašalo doslej?
Zdaj kot pristajalno mesto za reševalni helikopter uporabljamo nogometno igrišče. Žal je to moteče za okoliške prebivalce. V slabem vremenu pa takšna rešitev pomeni dodatno oviro za reševalce in neprijetnost za poškodovano osebo. Urejeno pristajalno mesto bo pomenilo večjo varnost za vse udeležence helikopterskega prevoza. Poleg reševalcev bo lahko heliport  za svoje potrebe uporabljala tudi Slovenska vojska in policija.

Ministrstvo za obrambo bo plačalo tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), na katerem deluje strelišče Bač. Zakaj so bili pri tem zapleti, da je moralo o tem odločiti Ustavno sodišče RS? kako dolgo brado ima ta zadeva?
Občina Ilirska Bistrica ni bila v sporu z MORS glede plačila NUSZ in ga v preteklih letih tudi nismo zahtevali. Odločitev Ustavnega sodišča RS, ki se je nanašala na sodni spor med MORS in Občino Postojna, pa je postavila sodno prakso, na podlagi katere smo morali tudi mi spremeniti občinski odlok in NUSZ obračunati tudi za zemljišča v lasti Slovenske vojske. Glede na to, da takšna odločitev pomeni za MORS na letni ravni dodaten nepričakovan strošek v višini približno 750.000 evrov, in glede na to, da imamo do sedaj sklenjeno medsebojno pogodbo o sofinanciranju, sem presodil, da se je treba o tem pogovoriti. Zato sem povabil ministra Mateja Tonina na obisk. Dogovor smo sklenili v obojestransko  korist. Tako občina kot ministrstvo za obrambo si želita obdržati korekten medsebojni odnos.

Vlada je povečala tudi povprečnine za občine. Kakšen doprinos je to za občino in koliko vam bo lažje zaradi tega, kako bo to vplivalo na prebivalstvo?
V okviru proračuna, ki za občino Ilirska Bistrica znaša približno 11 milijonov evrov, smo v preteklih letih lahko zagotovili nekaj manj kot 3 milijone evrov (lastna sredstva) za investicije. 

Kako ocenjujete, da prejšnje vlade, katerih del je bila tudi SD, ki ste ji pripadali že od začetka, če prav vem, niso prisluhnile tem težavam, kakšno je bilo sodelovanje v tistih časih?
Odnos SD do občine Ilirska Bistrica je bil v skladu z načeli sedanje opozicije KUL, ki na ves glas razlaga, da se načrtovana evropska sredstva ne smejo porabiti za provincialne projekte. Mimogrede, takšno razmišljanje je zame žaljivo. Ob tem pa ne vedo ali nočejo vedeti, da za industrijsko cono Plama potrebujemo približno 20 MW nove električne moči, podobno energijsko vrednost plina in cesto, po kateri bomo pripeljali surovine in odpeljali gotove izdelke. Seveda si želimo cesto v takšni obliki, da tovornjaki ne bodo uničili življenja okoliškim prebivalcem. Če bi to imeli, bi imeli investitorja in nekaj sto novih delovnih mest.

Kako je s črpanjem evropskih sredstev, tudi pri tem je bil v času prejšnje vlade velik zaostanek. Kako je zdaj?
Res je, da smo s sedanjo vlado sklenili nekaj dogovorov, ki jih z levosredinskimi nismo mogli. Takšen primer  je sanacija starega industrijskega odlagališča Globovnik. Ministrstvo za okolje in prostor je začelo pripravljati dokumentacijo za izvedbo investicije. V času, ko je bilo to ministrstvo v pristojnosti SD, kljub mojim prošnjam in zagotovljenim sredstvom v državnem proračunu sanacija ni stekla. Glede sedanjega črpanja evropskih sredstev lahko povem, da večje investicije še niso stekle.

Občina Ilirska Bistrica ima pripravljene projekte z gradbenimi dovoljenji za kanalizacije in vodovode v vrednosti približno 35 milijonov evrov. Za dodatnih 10 milijonov jih bomo pripravili do konca leta. Ta čas imamo v presoji na MOP projekt Vodovod Ilirska Bistrica–Rodik, ki smo ga pripravili skupaj z občinama Hrpelje-Kozina in Divača. Projektantska ocena vrednosti za vse tri občine je približno 30 milijonov. Na vaše vprašanje, kako je zdaj s tem, vam bom odgovoril, ko bom dobil odločitev o potrditvi ali zavrnitvi financiranja projekta, ki jo pričakujem v kratkem. Upam, da bom lahko odgovoril, da je zdaj veliko bolje, ampak dokler ne dobim podpisane pogodbe o sofinanciranju, se ne morem izjasniti.

Občina Ilirska Bistrica je obmejna občina, že več let se srečujete z nezakonitimi prehodi meje. Kako je zdaj s tem?
Ta čas ne vem, koliko je nezakonitih prehodov. Ampak kot sem se seznanil ob nedavnem obisku obrambnega ministra, Slovenska vojska in policija dobro sodelujeta in pri tem uporabljata spremenjeno taktiko varovanja meje, kar je preusmerilo migrantske tokove stran od Ilirske Bistrice. Zame je predvsem pomembno, da v preteklem letu ne zaznavamo konfliktov med nezakonitimi migranti in lokalnim prebivalstvom. Prav tako ni vlomov v izpostavljene objekte.

Znani ste kot zagovornik večjih pooblastil Slovenski vojski pri nadzorovanju državne meje in aktiviranju 37. a člena Zakona o obrambi. Do tega doslej še ni prišlo, saj v državnem zboru za to ni dovolj podpore, blokira pa opozicija. Kako to ocenjujete?
Moje stališče je znano. Če imamo državno mejo, moramo spoštovati zakonodajo, ki ureja njeno prehajanje. Stališče, ki ga ima sedanja opozicija glede nadzora državne meje, je zame nesprejemljivo in po mojem mnenju škodljivo tako za našo državo kot za celotno Evropsko unijo.

Bili ste dolgoletni član stranke SD, a so vas pod vodstvom Tanje Fajon izključili iz stranke. Kaj je bil pravi razlog za to?
Uradno navedeni razlog za mojo izključitev je bil moj nekorektni odnos do novinarjev. To seveda ne more biti razlog, ker se na enak ali bolj grob način, kot sem ga uporabil sam, do novinarjev obnašajo tudi v SD. Seveda ne do tistih, ki jih hvalijo. Trenja med mano in stranko SD so se začela že pred leti zaradi večletne politike stranke SD, da projekti v naši občini niso izvedljivi. Takšen primer je bil umik večmilijonskega že začetega projekta obvoznice v Ilirski Bistrici iz državnega proračuna, in sicer s strani vlade Boruta Pahorja. Upam, da se vsi strinjamo, da resne stranke takšnih stvari svojim županom ne počnejo, razen če si potihoma želijo, da ta župan na naslednjih volitvah ne bi bil izvoljen. Dokončno je “počilo”, ker sem se uprl interesom, ki so hoteli občino Ilirska Bistrica spremeniti v sprejemno-integracijski center (ne postavitvi sprejemno-registracijskega centra).

Iz stranke je odstopil celoten ilirskobistriški odbor SD, če se ne motim, oziroma vsaj tisti, ki so člani občinskega sveta. Kako delujete v občinskem svetu po tem?
Iz stranke so izstopili vsi, ki so v občini aktivno delovali v SD, razen enega, ki pa ga kot človeka cenim, spoštujem in tudi zdaj z njim dobro sodelujem. V prvi skupini je bilo šestnajst članov (od tega sedem svetnikov), v drugi še štirje. Druga skupina se je želela povezati z novimi člani, ki naj bi se po navedbah stranke SD včlanili po moji izključitvi. Ker jim vodstvo stranke ni želelo razkriti imen novih članov, ker naj bi s tem kršili varstvo osebnih podatkov, so še oni odstopili.

Za vse občane občine Ilirska Bistrica in tudi zame kot župana je izredno pomembno, da občinski svet deluje enotno. Vsi nekdanji svetniki iz vrst SD  (sedem) so se po moji izključitvi pridružili novoustanovljeni listi Povezovalna lista Emila Rojca. Na prvi seji občinskega sveta po izstopu iz SD in  ustanovljene  nove liste ni bilo čutiti nobenih napetosti ali zapletov.

Med župani SD na terenu je zaznati nezadovoljstvo z vodstvom. Kaj se dogaja, imate kaj več informacij? In navsezadnje, kako kot dolgoletni člani gledate na to, kar se dogaja, saj nobena stranka ne more biti talka nekaj ljudi, ki vodenju niso dorasli?
Informacije o najnovejšem nezadovoljstvu županov SD so prišle tudi do mene. Kot mi je znano, to ni nič novega. Nezadovoljstvo določenega dela županov (predvsem provincialnih) sega v obdobje, preden je vodenje stranke prevzela Tanja Fajon.  Glede vodenja SD pa menim, da je problem v tem, da ima uradni predsednik SD še najmanj besede.

Kako ocenjujete dejstvo, da Fajonova kot evropska poslanka tudi v sodelovanju z nekaterimi drugimi poslanci iz Slovenije boj za oblast v Sloveniji prenaša tudi na evropski parket in s tem škodi predvsem državi, ki bo v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu EU? So njihova dejanja upravičena?
Moje mnenje je, da bi morali notranja nesoglasja rešiti v okviru lastne države. V nobenem primeru evropske institucije niso niti primerne niti pristojne za presojo dogajanja  v Sloveniji. Res pa je, da Tanja Fajon veliko komentira tudi dogajanje v drugih evropskih in balkanskih državah. Glede na to, da se spogleduje z mestom zunanje ministrice ali predsednice Vlade RS, si ne predstavljam, kako bi se v  eni od teh funkcij pogovarjala z državniki, ki jih sedaj kritizira, in kako bi te države v tem primeru sodelovale s Slovenijo. Žal nismo niti številčno veliki niti gospodarsko tako močni, da bi si lahko privoščili sodelovanje samo s tistimi, ki po mnenju posameznika ustrezajo interesom Slovenije.

Kakšne načrte imate za naprej, kakšno je razpoloženje med občani Ilirske Bistrice?
Moja prizadevanja gredo v smer gospodarskega okrevanja občine v smislu novih investicij v proizvodne hale in v turizem. Do neke mere sem lahko kot župan skupaj z občani uspešen. Za večji preboj pa je nujno potrebno sodelovanje in posluh države. Ob tem imam v mislih predvsem oskrbo občine z dodatnimi viri energije (plin, električna energija ) in zgraditev sodobne cestne infrastrukture.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj