V Dolenjski in Posavju umetna inteligenca (UI) ne odvzema delovnih mest, temveč spreminja naravo dela. Medtem ko tehnološke napovedi strašijo z izgubo služb, se regiji soočata z drugačnim izzivom – pomanjkanjem fizične delovne sile in potrebo po uvozu tujih delavcev. V pisarnah pa UI deluje kot nepogrešljiv asistent, ki olajša vsakodnevne naloge.
Trg dela na Dolenjskem in v Posavju
Območna služba Novo mesto Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je v prvi polovici leta zabeležila 4.647 prostih delovnih mest, predvsem v predelovalni industriji, izobraževanju, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Podobno je tudi v Posavju, kjer je Območna služba Sevnica poročala o 2.634 prostih delovnih mestih. Največ povpraševanja je v zdravstvu, izobraževanju, gradbeništvu, proizvodnji, gostinstvu in trgovini.
Čeprav mnogi verjamejo, da bo UI nadomestila administrativna dela, to ni opazno na lokalnem trgu. Po besedah ZRSZ je povpraševanje po določenih poklicih še vedno visoko. ZRSZ poudarja, da administrativna dela niso več med najbolj iskanimi, kar pa ni zgolj posledica UI, temveč tudi digitalizacije poslovanja in demografskih sprememb.
Potreba po tuji delovni sili
Velik del gospodarstva še vedno temelji na tuji delovni sili. Na območju novomeške območne službe se je število izdanih soglasij za zaposlitev tujcev povečalo s 445 v letu 2022 na 774 v letu 2025. V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih že 730 soglasij. Največ jih je bilo namenjenih delavcem v proizvodnji, voznikom težkih tovornjakov, gradbincem, kuhinjskim pomočnikom in čistilcem. V Posavju vsako leto izdajo od 1.400 do 1.700 dovoljenj za delo tujcev.
ZRSZ se aktivno prilagaja spremembam. Med letoma 2024 in 2026 je bilo v digitalne izobraževalne programe vključenih več kot 5.500 brezposelnih, kar predstavlja tretjino vseh vključitev v programe usposabljanja. ZRSZ izvaja tudi program “ChatGPT za prihodnost dela” in uvaja nov program “Umetna inteligenca v praksi: od ideje do projekta”. Cilj teh programov je izboljšanje zaposljivosti brezposelnih.
Delo z umetno inteligenco v praksi
Novomeška digitalna agencija Drom je lep primer, kako UI spreminja način dela. Umetna inteligenca pri njih ni nadomestek, temveč del procesa. Uporabljajo jo pri raziskovanju, pripravi vsebin, prevajanju, analizi podatkov in rutinskih opravilih, kar zaposlenim omogoča več časa za strategijo, ustvarjalnost in delo z naročniki. “Z isto ekipo opravimo več in ustvarimo kompleksnejše rešitve,” trdijo v Dromu. Poudarjajo, da je ključnega pomena znati uporabljati UI kot orodje, ohranjati kritično presojo in krepiti odnose z naročniki.
Umetna inteligenca predstavlja pomočnika, ki prevzema rutinska opravila in ustvarjalcem pušča več prostora za delo z višjo dodano vrednostjo. Pomembno pa je, kdo drži orodje v rokah, pravijo v Dromu.
