Evropska vesoljska industrija je dosegla mejnik, ki ga je čakala več let. Raketa Spectrum nemškega podjetja Isar Aerospace je v soboto zvečer z norveškega vesoljskega izstrelišča Andøya uspešno poletela v orbito in tja ponesla pet majhnih satelitov ter tehnološki eksperiment. Gre za prvi primer, ko je zasebno razvita raketa dosegla orbito po izstrelitvi iz celinske Evrope. Zgodba pa ima tudi pomembno slovensko povezavo: med sateliti na krovu je bil TriSat-S Univerze v Mariboru.
Spectrum se je z izstrelišča Andøya na severu Norveške dvignil v soboto, 5. septembra, ob 22.12 po srednjeevropskem času. Dvostopenjska raketa je uspešno prestala najbolj kritične dele poleta, prečkala Kármánovo mejo na višini 100 kilometrov, odvrgla zaščitni pokrov tovora in nadaljevala pospeševanje proti orbiti. Po dodatnem manevru druge stopnje je Isar Aerospace potrdil, da je bila dosežena orbita in da so bili tovori ločeni od rakete.
Za komaj deset let staro nemško podjetje je to izjemen dosežek. Še pomembneje pa je, da Spectrum ni zgolj še ena raketa v vse bolj polnem vesoljskem prometu. Njegov uspeh bi lahko pomenil pomemben korak pri evropskih prizadevanjih, da bi bila celina pri dostopu do vesolja manj odvisna od drugih držav in predvsem ameriških ponudnikov.
Prvi takšen polet iz celinske Evrope
Evropska komisija je uspeh označila za pomemben korak k bolj avtonomnemu evropskemu dostopu do vesolja. Spectrum je namreč prva zasebno razvita raketa, ki je po izstrelitvi iz celinske Evrope dosegla orbito. Tudi Andøya Space je dogodek označil za zgodovinskega – šlo je za prvi uspešni orbitalni izstrelitev satelitov s tega evropskega izstrelišča.
Pri takšnih trditvah je sicer pomembna beseda celinska. Evropa ima dolgo zgodovino uspešnih raketnih izstrelitev prek evropskega programa Ariane, vendar te potekajo iz evropskega vesoljskega centra Kourou v Francoski Gvajani v Južni Ameriki. Tokrat je raketa poletela neposredno z evropskih tal.
Za Isar Aerospace pa je uspeh še toliko večji, ker je bil to šele drugi polet Spectruma.
Prvi se je končal precej drugače.
Prvi poskus je trajal le približno 30 sekund
Spectrum je prvič poletel z Andøye 30. marca 2025. Takrat je raketa sicer uspešno zapustila izstrelišče, vendar je približno 30 sekund po vzletu izgubila nadzor. Sistem za varnost poleta je sprožil prekinitev, raketa pa je nato padla v morje.
Kasnejša preiskava je pokazala, da je do težav pripeljalo nenamerno odprtje enega od ventilov, čemur je sledila izguba nadzora nad orientacijo rakete. Za podjetje je bil polet kljub neuspehu pomemben, saj je pridobilo veliko podatkov za nadaljnji razvoj.
Osemnajst mesecev pozneje je bila zgodba povsem drugačna. Drugi Spectrum je prestal vse ključne faze poleta, vključno z ločitvijo prve in druge stopnje ter vžigom druge stopnje. Tokrat cilj ni bil samo dokazati, da raketa lahko leti.
Morala je priti v orbito. In je.
Na krovu pet satelitov – eden prihaja iz Maribora
Za slovenske bralce ima zgodovinski polet še posebno zanimivost. Spectrum je v vesolje ponesel pet majhnih satelitov oziroma CubeSatov in en tehnološki eksperiment, izbrane v okviru tekmovanja Microlauncher Competition nemške vesoljske agencije DLR, ki ga podpira program ESA Boost!.
Med njimi je bil TriSat-S Univerze v Mariboru. Poleg slovenskega satelita so bili na krovu še CyBEEsat Tehnične univerze v Berlinu, Platform 6 bolgarskega podjetja EnduroSat, norveški FramSat-1 in SpaceTeamSat1 dunajske tehnične univerze. Raketa je nosila tudi neločljivi tehnološki eksperiment Let It Go nemškega podjetja Dcubed.
To pomeni, da je slovenska tehnologija postala del poleta, s katerim je Isar Aerospace dosegel enega največjih mejnikov evropske komercialne vesoljske industrije zadnjih let.
Posebej simboličen je bil tudi norveški FramSat-1. Po navedbah Andøya Space gre za prvi na Norveškem izdelani satelit, ki je bil v vesolje izstreljen z norveških tal.
Zakaj Evropa sploh potrebuje svojo raketo?
Za vsem skupaj je precej več kot tehnološki prestiž. Sateliti so postali ključna infrastruktura za telekomunikacije, navigacijo, vremenske napovedi, opazovanje Zemlje in gospodarstvo, vse pomembnejšo vlogo pa imajo tudi pri obrambi in nacionalni varnosti.
Kdor nima zanesljivega dostopa do raket, s katerimi lahko satelite spravi v orbito, je odvisen od drugih ponudnikov.
Prav to je v zadnjih letih postalo eno večjih evropskih vprašanj. Evropska komisija zato poudarja, da uspeh Spectruma krepi avtonomni dostop Evrope do vesolja in omogoča razvoj nove evropske storitve za izstreljevanje satelitov.
Spectrum pri tem ne tekmuje neposredno z vsemi velikimi raketami. Gre za približno 28 metrov visoko dvostopenjsko raketo, zasnovano predvsem za izstreljevanje manjših in srednje velikih satelitov. V nizko zemeljsko orbito lahko ponese približno tono tovora.
Takšni sateliti predstavljajo hitro rastoč del vesoljskega trga, zato želi Isar Aerospace iz posameznih testnih poletov čim prej preiti v redne komercialne izstrelitve.
Izdelovati želijo več kot 30 raket na leto
Podjetje ima sedež v bližini Münchna in je v zadnjih letih močno povečalo proizvodne zmogljivosti. V novi približno 40.000 kvadratnih metrov veliki proizvodnji namerava vzpostaviti infrastrukturo, ki bo omogočala izdelavo več kot 30 raket Spectrum na leto.
To je bistveno za poslovni model. Ena uspešna raketa še ne pomeni, da je Evropa dobila zanesljiv komercialni dostop do orbite. Pravi preizkus bo, ali lahko podjetje Spectrum začne izdelovati serijsko, rakete izstreljuje dovolj pogosto in pri tem ohrani zanesljivost.
Toda sobotni polet je odstranil eno največjih ovir: pokazal je, da njihova raketa dejansko lahko doseže orbito in vanjo dostavi tovor.
»Danes je Isar Aerospace odprl vesolje iz celinske Evrope,« je po uspehu dejal soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Daniel Metzler. Po njegovih besedah je prav dostop do izstrelitev še vedno eno največjih ozkih grl svetovne vesoljske industrije.
Majhna raketa, velik trenutek za evropsko vesoljsko industrijo
Spectrum se po velikosti in zmogljivosti ne more primerjati z največjimi raketami, ki danes letijo v vesolje. Toda pomen sobotnega poleta se ne meri samo v tonah tovora.
Evropa že več let išče način, kako povečati lastne zmogljivosti za izstreljevanje satelitov, pri tem pa poleg velikih institucionalnih programov ustvariti tudi konkurenčno zasebno vesoljsko industrijo. Isar Aerospace je zdaj naredil nekaj, kar evropskemu zasebnemu podjetju doslej še ni uspelo: svojo raketo je z evropskega izstrelišča pripeljal vse do orbite.
Še marca lani je prvi Spectrum po približno pol minute končal v morju. V soboto zvečer je njegov naslednik prečkal mejo vesolja, dosegel orbito in izpustil satelite.
Med njimi je bil tudi slovenski TriSat-S. Evropski zgodovinski polet ima tako na krovu tudi košček Slovenije.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
