Nedavna znanstvena raziskava je razkrila, da taljenje polarnih ledenih pokrovov vpliva na počasnejše vrtenje Zemlje, kar posledično podaljšuje dolžino dneva in stopnjuje učinke podnebnih sprememb. Študija, objavljena v prestižni reviji *Proceedings of the National Academy of Sciences*, pojasnjuje mehanizme, kako taljenje ledu na Grenlandiji in Antarktiki spreminja masno porazdelitev našega planeta.
Voda iz staljenih ledenih plošč se premika proti ekvatorju, kar povečuje tamkajšnjo maso. To je primerljivo z umetnostno drsalko, ki ob razširitvi rok med pirueto upočasni svoje vrtenje. Na podoben način večja masa okoli ekvatorja povečuje Zemljino fizično vztrajnost, kar upočasnjuje njeno rotacijo. Benedikt Soja, soavtor študije in raziskovalec na ETH Zurich, je pojasnil, da se Zemlja, ki ima obliko sploščenega sferoida, nenehno spreminja zaradi različnih dejavnikov, vključno s plimovanjem, premikanjem tektonskih plošč ter seizmično in vulkansko aktivnostjo.
Raziskovalci so uporabili napredne opazovalne tehnike, kot je zelo dolga bazna interferometrija, ki meri čas, potreben, da radijski signali iz vesolja dosežejo različne točke na Zemlji, s čimer določijo variacije v orientaciji planeta in dolžini dneva. Poleg tega so uporabili tudi GPS sistem, ki meri rotacijo Zemlje z natančnostjo na približno eno stotinko milisekunde. Pri raziskavi so upoštevali tudi starodavne zapise o mrkih, kar je omogočilo vpogled v zgodovinske spremembe rotacije Zemlje.
Čeprav gravitacijska sila Lune trenutno pomembneje vpliva na upočasnitev Zemljine rotacije, saj dviganje in spuščanje oceanov zaradi plimskih sil povzroča postopno upočasnjevanje za približno 2,4 milisekunde na stoletje, nova študija opozarja na prihodnje scenarije. Ugotovili so, da bo učinek segrevanja podnebja do konca 21. stoletja – ob nadaljnjem naraščanju emisij toplogrednih plinov – večji od vpliva Lunine gravitacije.
Podnebne spremembe so od leta 1900 podaljšale dolžino dneva za približno 0,8 milisekunde. V najslabšem scenariju, kjer bi emisije še naprej naraščale, bi podnebne spremembe lahko do leta 2100 povzročile podaljšanje dneva za dodatnih 2,2 milisekunde.
Čeprav so te spremembe premajhne, da bi jih ljudje zaznali, imajo pomembne posledice za vesoljska potovanja in navigacijo na Zemlji. Surendra Adhikari iz Nasinega Jet Propulsion laboratorija je opozoril, da je poznavanje točne orientacije Zemlje ključnega pomena za komunikacijo z vesoljskimi plovili. Minimalna odstopanja v orientaciji lahko povzročijo znatne napake pri navigaciji, zlasti pri plovilih, kot so vesoljske sonde Voyager, ki so daleč onkraj našega osončja.
Spletno uredništvo
