Starši dela otrok v ljubljanski Šiški so se znašli pred težavo, ki jo številne družine dobro poznajo: pediatrinja je odsotna, ustreznega nadomeščanja pa ni. Zdravstveni dom Ljubljana se že dalj časa spoprijema s pomanjkanjem specialistov pediatrije, zaradi česar je iskanje izbranega pediatra za nekatere starše vse težje. Ob tem se odpira še nenavadno vprašanje – pri pediatrih so še vedno opredeljeni tudi odrasli pacienti, čeprav otroci ponekod težko pridejo do svojega zdravnika.
Primer iz Šiške je znova pokazal, kako hitro lahko odsotnost enega zdravnika vpliva na veliko število družin. Ko pediater zaradi daljše odsotnosti ne more opravljati dela, namreč ni dovolj zgolj prestaviti nekaj pregledov. Otroci potrebujejo obravnavo ob akutnih boleznih, preventivne preglede, cepljenja, napotitve in spremljanje razvoja, starši pa morajo vedeti, kam se lahko obrnejo, ko njihov izbrani zdravnik ni dosegljiv.
Po današnjem poročanju Dela je v enoti Šiška nastala prav takšna situacija. Odsotne pediatrinje ni mogoče nadomeščati na način, ki bi v celoti prevzel njeno ambulanto, saj so tudi drugi pediatri že močno obremenjeni. Težava tako ni omejena zgolj na eno ambulanto, ampak ponovno razkriva kadrovsko stisko na področju primarne pediatrije v Ljubljani.
Ko manjka en pediater, pacientov ni mogoče preprosto razdeliti drugim
Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da bi paciente odsotne pediatrinje preprosto razporedili med druge zdravnike v zdravstvenem domu. V praksi je precej težje. Pediatri imajo že svoje opredeljene paciente, poleg rednega dela pa morajo sodelovati tudi pri zagotavljanju nadomeščanj in obravnavi nujnih oziroma akutnih primerov.
ZD Ljubljana že dlje časa opozarja, da se pri zagotavljanju zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov srečuje s pomanjkanjem zdravnikov. Kadar zaradi bolniške, porodniškega dopusta, odhoda ali druge daljše odsotnosti iz sistema začasno izpade še eden od njih, se pritisk prenese na preostale ambulante.
Za starše je pri tem najpomembnejše, da odsotnost njihovega izbranega pediatra ne pomeni, da otrok v primeru bolezni ostane brez zdravstvene obravnave. Organizacija nadomeščanja pa je lahko drugačna od običajnega delovanja ambulante, zato je priporočljivo pred prihodom preveriti aktualna navodila posamezne enote ZD Ljubljana. Pri nujnih zdravstvenih stanjih seveda veljajo običajne poti nujne medicinske pomoči.
Kako so lahko pri pediatrih še vedno vpisani odrasli?
Današnja zgodba pa odpira še eno vprašanje, ki je na prvi pogled precej nelogično: zakaj so pri nekaterih pediatrih še vedno opredeljeni odrasli pacienti, če pediatrov primanjkuje za otroke?
Razlog je predvsem v načinu prehoda iz zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov v ambulante družinske medicine. Mladi praviloma ne izgubijo izbranega pediatra avtomatično na dan 18. rojstnega dne. V sistemu zato ostajajo tudi starejši pacienti, ki so bili pri istem zdravniku opredeljeni že prej in si pozneje niso izbrali drugega osebnega zdravnika.
Posledica je precej nenavadna statistična slika. Na seznamih pediatrov so lahko ljudje, ki že dolgo niso več otroci, medtem ko se istočasno starši novorojenčkov in drugih otrok srečujejo z omejeno izbiro ambulant, ki še sprejemajo nove paciente. To seveda ne pomeni, da bi lahko vse kadrovske težave rešili preprosto z izbrisom polnoletnih oseb s seznamov. Pomanjkanje pediatrov je širši kadrovski problem, bi pa učinkovitejši prehod odraslih pacientov v družinsko medicino lahko razbremenil del pediatričnih ambulant.
Toda tudi odrasli nimajo vedno kam
Tu se problem hitro zaplete. Če bi odrasle paciente preprosto pozvali, naj zapustijo pediatra in si izberejo družinskega zdravnika, morajo imeti zdravnika, h kateremu se sploh lahko vpišejo. Ljubljana pa se že več let sooča tudi s pomanjkanjem zdravnikov družinske medicine.
Zato sta težavi povezani. Odrasli lahko ostajajo pri zdravnikih, pri katerih so bili opredeljeni že v mladosti, ker težko najdejo novega osebnega zdravnika, pediatri pa imajo zaradi tega na seznamih tudi paciente, ki ne sodijo več v njihovo primarno ciljno skupino. Na drugi strani prihajajo nove generacije otrok, za katere je treba zagotoviti izbranega pediatra.
Prelaganje pacientov iz ene kadrovsko obremenjene veje primarnega zdravstva v drugo zato samo po sebi ne rešuje osnovnega problema. Če ni dovolj zdravnikov, administrativno prerazporejanje seznamov ne ustvari dodatnih ambulant.
Starši naj pred obiskom preverijo, kdo nadomešča
Za družine, katerih pediater je začasno odsoten, je najpomembnejše praktično vprašanje, kam z bolnim otrokom. ZD Ljubljana na spletnih straneh posameznih enot objavlja urnike ambulant, odsotnosti in informacije o nadomeščanju, pri čemer se lahko razpored zaradi bolniških odsotnosti in drugih kadrovskih okoliščin spreminja.
Staršem zato priporočajo, da pred obiskom preverijo aktualne informacije svoje enote oziroma ambulante in po možnosti najprej vzpostavijo stik po telefonu ali drugih komunikacijskih kanalih, ki jih ambulanta uporablja. S tem se lahko izognejo prihodu v ambulanto, ki tisti dan ne deluje oziroma v kateri njihovega otroka ni mogoče obravnavati na običajen način.
Pri akutno bolnem otroku mora zdravstveni sistem kljub odsotnosti izbranega pediatra zagotoviti ustrezno obravnavo. Kje in na kakšen način bo otrok pregledan, pa je odvisno od organizacije nadomeščanja in stopnje nujnosti zdravstvenega stanja.
Težava ni nastala čez noč
Pomanjkanje zdravnikov v osnovnem zdravstvu v Ljubljani ni nova zgodba. ZD Ljubljana se je v zadnjih letih večkrat srečeval z odhodi zdravnikov, težavami pri zaposlovanju novih specialistov in posledično velikimi obremenitvami obstoječih ekip. Ob pomanjkanju družinskih zdravnikov se je veliko govorilo o ambulantah za neopredeljene, precej manj pozornosti pa je bilo namenjene temu, da se kadrovske težave pojavljajo tudi v zdravstvenem varstvu otrok in mladostnikov.
Pri pediatriji je položaj še posebej občutljiv, ker otroci niso zgolj manjši odrasli pacienti. Preventivni programi, spremljanje razvoja, cepljenje in obravnava bolezni v različnih razvojnih obdobjih zahtevajo specifično organizacijo in znanje, zato vsakega izpada pediatra ni mogoče enostavno nadomestiti z zdravnikom z drugega področja.
Ko se odsotnosti seštejejo s pomanjkanjem kadra, se zato lahko hitro zgodi, da imajo preostali zdravniki bistveno več dela. Posledice najprej občutijo družine: težje dosegljive ambulante, spreminjanje terminov in negotovost glede tega, kdo bo otroka pregledal.
Primer Šiške kaže na precej širšo težavo
Odsotnost ene pediatrinje bi bila v sistemu z dovolj veliko kadrovsko rezervo predvsem organizacijska težava. Če pa zaradi nje nastane večja vrzel pri zagotavljanju zdravstvenega varstva otrok, je to znak, da je rezerva majhna.
Prav zato je primer iz Šiške pomembnejši od ene ambulante. Hkrati razkriva tudi paradoks seznamov opredeljenih pacientov, na katerih so pri pediatrih še vedno odrasli, medtem ko nove družine iščejo zdravnika za otroka. Toda rešitev ni tako preprosta, kot bi se lahko zdelo na prvi pogled, saj se tudi družinska medicina spoprijema s pomanjkanjem kadra.
Za starše je medtem bistveno, da ob odsotnosti svojega pediatra preverijo aktualno organizacijo nadomeščanja in ne čakajo, da bodo informacije potrebovali šele takrat, ko otrok zboli. Če lahko odsotnost enega zdravnika povzroči tolikšno motnjo, pa ostaja bistveno vprašanje za zdravstveni sistem: kako zagotoviti dovolj pediatrov, da nadomeščanje ne bo vsakič znova pomenilo dodatnega pritiska na že obremenjene ambulante.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
