Praznik, ki ga Primorci vsako leto praznujejo 15. septembra, se bo odslej uradno imenoval drugače. Državni zbor je sinoči s 45 glasovi za in 35 proti sprejel novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero se dosedanji praznik priključitve Primorske k matični domovini preimenuje v praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Sprememba je v parlamentu sprožila precej ostro politično razpravo, saj se poslanci niso prepirali zgolj o eni besedi, ampak o tem, kako država poimenuje enega najpomembnejših zgodovinskih dogodkov za Primorsko. Zakon hkrati spreminja tudi ime prekmurskega praznika in uvaja nov državni praznik – dan Triglava.
Poslanci so novelo zakona potrdili v četrtek zvečer. Za spremembe je glasovalo 45 poslancev, proti jih je bilo 35. Za Primorce je najbolj neposredna posledica glasovanja sprememba ene besede: »priključitev« postaja »vrnitev«. Datum praznika ostaja 15. september in tudi po spremembi ta dan ne bo dela prost dan.
Na prvi pogled gre zgolj za terminološko spremembo, toda razprava v državnem zboru je pokazala, da imata izraza za različne politične in zgodovinske interpretacije precej večjo težo. Vprašanje, ali se je Primorska po drugi svetovni vojni Sloveniji oziroma takratni Jugoslaviji »priključila« ali se je »vrnila« k matični domovini, se je v slovenski politiki pojavljalo že prej, tokrat pa je parlament eno od različic zapisal neposredno v zakon.
Namesto priključitve zdaj uradno »vrnitev Primorske«
Praznik 15. septembra je Slovenija uvedla leta 2005. Datum se navezuje na uveljavitev pariške mirovne pogodbe leta 1947, s katero je velik del Primorske, ki je po prvi svetovni vojni pripadel Italiji, prešel pod Jugoslavijo. Današnja državna meja in položaj celotnega območja pa s tem še nista bila dokončno določena, saj je vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja in njegove razdelitve ostalo odprto tudi v naslednjih letih.
Zato je tudi samo poimenovanje dogodka skozi čas dobilo politične in simbolne razsežnosti. Zagovorniki izraza »vrnitev« poudarjajo, da Primorska ni bila tuje ozemlje, ki bi se na novo priključilo slovenskemu prostoru, temveč območje s slovenskim prebivalstvom, ki je bilo po prvi svetovni vojni od matičnega naroda odrezano in izpostavljeno italijanskemu fašizmu. Iz tega zornega kota beseda »vrnitev« poudarja zgodovinsko povezanost Primorcev s slovenskim narodom.
Nasprotniki spremembe pa opozarjajo, da je izraz »priključitev« že desetletja močno zakoreninjen v primorskem zgodovinskem spominu, po njem so poimenovane proslave in številne prireditve, uporabljal pa se je tudi v uradnem imenu državnega praznika. Prav zato spremembe ne vidijo kot nepomembnega jezikovnega popravka, temveč kot poseg v uveljavljeno zgodovinsko poimenovanje. Polemika se je posebej zaostrila zato, ker sprememba imena primorskega in prekmurskega praznika ni bila jedro prvotnega zakonskega predloga, ampak je bila dodana pozneje z dopolnilom.
Predlog je bil sprva namenjen predvsem dnevu Triglava
Zanimivo je, da novela zakona prvotno sploh ni bila pripravljena zaradi Primorske. Predlog so konec lanskega leta v parlamentarni postopek vložili poslanci takratnih koalicijskih strank Svobode, SD in Levice, njegov osrednji namen pa je bil uvesti nov državni praznik – dan Triglava.
Ta bo po novem vsako leto 7. avgusta, na dan, ko je Jakob Aljaž leta 1895 na vrhu Triglava postavil stolp, ki danes nosi njegovo ime. Predlagatelji so Triglav in Aljažev stolp opisovali kot pomembna simbola slovenske narodne identitete, samostojnosti in odpora proti potujčevanju. Tudi dan Triglava ne bo dela prost dan.
Šele med parlamentarnim postopkom je bila novela razširjena še na poimenovanje primorskega in prekmurskega praznika. Prav način, kako je bila sprememba dodana, je povzročil precejšen spor. Nasprotniki so opozarjali, da tako občutljivega vprašanja ne bi smeli spreminjati z dopolnilom k zakonu, katerega prvotni namen je bil drug, medtem ko so zagovorniki spremembe poudarjali predvsem zgodovinske in simbolne argumente za drugačno poimenovanje.
Razprava se je preselila celo na majice poslancev
Kako močna je bila simbolika vprašanja, se je pokazalo tudi med četrtkovo razpravo v državnem zboru. Del poslancev Svobode je v parlamentarni dvorani oblekel majice z napisi, povezanimi s Primorsko in Prekmurjem. Poslanec Lenart Žavbi je svojo razpravo zaključil z deklamiranjem pesmi Vstajenje Primorske, ob čemer so nekateri poslanci vstali.
Že na septembrski seji pristojnega parlamentarnega odbora je bila razprava burna. Opozicija je del seje celo obstruirala, kritike pa so bile usmerjene predvsem v način spreminjanja imen praznikov. Takrat je bilo jasno, da bo razprava o zakonu precej presegla prvotni predlog o uvedbi dneva Triglava.
Končno glasovanje je sinoči pokazalo tudi precej jasno razdeljenost državnega zbora: novela je bila sprejeta s 45 glasovi za in 35 proti. Ne glede na politični spor pa je s sprejetjem zakona določeno novo uradno poimenovanje, ki bo uporabljeno v zakonodaji in pri prihodnjih državnih obeleževanjih.
Spreminja se tudi ime prekmurskega praznika
Primorci niso edini, ki so z novelo dobili spremenjeno ime svojega praznika. Sprememba zadeva tudi 17. avgust, ko Slovenija obeležuje zgodovinsko povezovanje Prekmurja z matičnim narodom.
Dosedanje uradno poimenovanje je vsebovalo izraz »priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«, novela pa po poročanju Primorskih novic iz imena odstranjuje prvi del in poudarja združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Tako pri Primorski kot pri Prekmurju je bilo jedro razprave podobno: katere besede najbolje opisujejo zgodovinski proces in kakšno simbolno sporočilo država pošilja z uradnim poimenovanjem praznika. Ker gre za dogodke, ki imajo za prebivalce obeh pokrajin zelo močan zgodovinski in identitetni pomen, je razprava hitro presegla vprašanje pravne terminologije.
Datum ostaja isti, prostega dne ne bo
Za ljudi se pri samem praznovanju Primorske sicer ne spreminja veliko. Praznik ostaja 15. septembra in še naprej ne bo dela prost dan. Enako velja za prekmurski praznik in za novouvedeni dan Triglava.
To je pomembno predvsem zato, ker izraz »nov državni praznik« pogosto ustvari vtis, da Slovenija dobiva še en prost dan. Dan Triglava tega ne prinaša. Gre za državni praznik simbolnega in spominskega značaja, podobno kot so denimo dan Primoža Trubarja, dan slovenskega športa, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra, ki prav tako niso dela prosti dnevi. Trenutna državna stran s seznamom praznikov še prikazuje dosedanje poimenovanje primorskega praznika, kar je pričakovano neposredno po parlamentarnem sprejetju novele; sprememba se bo v uradne evidence prenesla po zaključku zakonodajnega postopka.
Primorci so letošnji 15. september tako še praznovali pod dosedanjim uradnim imenom. Osrednja letošnja proslava je bila 12. septembra v Lipici, kjer so praznik še napovedovali kot dan priključitve Primorske k matični domovini.
Naslednje leto bo drugače. Če bo zakonodajni postopek dokončno zaključen brez sprememb, bo država 15. september 2027 prvič uradno obeležila kot dan vrnitve Primorske k matični domovini.
Ena beseda, za katero stoji veliko zgodovine
Sinočnje glasovanje zato ni spremenilo datuma, ni uvedlo dodatnega prostega dne in ni spremenilo zgodovinskih dogodkov, ki jih Primorci praznujejo. Spremenilo pa je način, kako jih bo država odslej uradno poimenovala.
Za ene beseda »vrnitev« natančneje izraža dejstvo, da je bil velik del Primorske po prvi svetovni vojni odrezan od slovenskega narodnega prostora in nato več kot dve desetletji izpostavljen fašistični raznarodovalni politiki. Za druge je »priključitev« zgodovinsko uveljavljen izraz, ki je postal sestavni del povojnega primorskega spomina in ga ni bilo treba spreminjati. Prav zato je lahko ena sama beseda v državnem zboru sprožila toliko razprave.
Odločitev poslancev pa je zdaj sprejeta: 15. september ostaja primorski državni praznik, njegovo uradno ime pa se iz »priključitve« spreminja v »vrnitev Primorske k matični domovini«. Hkrati Slovenija dobiva še dan Triglava 7. avgusta in spremenjeno poimenovanje praznika prekmurskih Slovencev. Nobeden od teh treh dni zaradi novele ne postaja dela prost dan.
Spletno uredništvo Naša Primorska
