Slovenija je znova prejela uradni opozorili Evropske komisije. Bruselj je v četrtek, 19. novembra, proti državi začel dva nova postopka zaradi kršitev evropske zakonodaje. Tokrat so pod drobnogledom pravila o cestninah in vinjetah ter kazenskopravna ureditev goljufij pri negotovinskih plačilih. Evropska komisija ugotavlja, da Slovenija določenih evropskih zahtev ni pravilno prenesla v domačo zakonodajo oziroma jih ustrezno izvajala. Država ima dva meseca časa, da odpravi pomanjkljivosti ali prepričljivo pojasni svoje ravnanje. Če tega ne bo storila, se lahko postopka nadaljujeta.
Slovenija se je ponovno znašla med državami, proti katerim Evropska komisija ukrepa zaradi nespoštovanja evropskih pravil. V novembrskem svežnju postopkov za ugotavljanje kršitev je Bruselj naši državi poslal dva uradna opomina, s katerima je začel dva ločena postopka. Eden zadeva cestninjenje, drugi pa pravila za pregon goljufij s plačilnimi karticami in drugimi negotovinskimi plačilnimi sredstvi.
To niso prvi postopki, s katerimi se Slovenija sooča letos. Evropska komisija je že julija opozorila na pomanjkljivosti pri prenosu pravil o preprečevanju pranja denarja, oktobra pa je proti Sloveniji začela postopek zaradi omejitev pri individualnih naložbenih računih. Istega meseca je državi poslala tudi obrazloženo mnenje zaradi nepopolnega prenosa pravil o potrošniških kreditih.
Novembrska opomina tako nista osamljen primer, temveč nadaljevanje letošnjih opozoril Bruslja o neusklajenosti slovenske zakonodaje z evropskimi zahtevami. Posamezni postopki sicer zadevajo različne predpise in obdobja njihovega sprejemanja, vendar vsi odpirajo vprašanje, kako učinkovito država zagotavlja pravočasen in pravilen prenos evropskih pravil.
Prvi opomin: Nepravilnosti pri cestninah in vinjetah
Prvi postopek se nanaša na evropsko direktivo o evrovinjetah, ki določa pravila za zaračunavanje uporabe cestne infrastrukture. Evropska komisija ocenjuje, da Slovenija nekaterih določb ni pravilno prenesla v nacionalno zakonodajo oziroma jih ustrezno izvajala.
Poleg Slovenije so opomine zaradi iste direktive prejele še Hrvaška, Litva, Portugalska, Romunija in Slovaška. Bruselj je ukrepal tudi proti nekaterim drugim članicam, pri katerih je ugotovil različne pomanjkljivosti pri izvajanju pravil o cestninjenju.
Med zahtevami evropske zakonodaje so pravila o časovni veljavnosti vinjet za osebna vozila. Direktiva predvideva, da morajo biti na voljo tudi vinjete za krajša obdobja uporabe infrastrukture, vključno z enim dnevom. Namen takšne ureditve je zagotoviti sorazmernejše stroške za voznike, ki avtoceste uporabljajo le občasno.
Pri težkih tovornih vozilih evropska pravila določajo skupno metodologijo za izračun infrastrukturnih pristojbin ter razlikovanje cestnin glede na izpuste ogljikovega dioksida. S tem želi Evropska unija spodbujati uporabo okoljsko manj obremenjujočih vozil.
Komisija v javnem sporočilu ni natančno razčlenila, katere od navedenih pomanjkljivosti očita prav Sloveniji. Je pa jasno zapisala, da država po njeni oceni ni ustrezno izpolnila vseh obveznosti iz direktive. To je bil tudi razlog za začetek postopka.
Drugi opomin: Pomanjkljiva pravila za pregon plačilnih goljufij
Drugi postopek zadeva področje, ki je zaradi vse pogostejše uporabe elektronskega plačevanja posebej pomembno za potrošnike. Evropska komisija ugotavlja, da Slovenija ni pravilno prenesla nekaterih določb direktive o boju proti goljufijam in ponarejanju negotovinskih plačilnih sredstev.
Gre za evropska pravila, ki določajo kazniva dejanja in sankcije pri zlorabah fizičnih ter digitalnih plačilnih sredstev. Zajemajo goljufivo uporabo plačilnih kartic, njihovo krajo in ponarejanje, nezakonito razširjanje plačilnih instrumentov ter nekatere oblike kibernetskih napadov in manipulacij s podatki, katerih cilj je kraja denarja.
Direktiva je namenjena tudi učinkovitejšemu sodelovanju policijskih in pravosodnih organov različnih držav. Plačilne goljufije namreč pogosto presegajo državne meje, zato lahko razlike med nacionalnimi kazenskimi zakonodajami otežujejo pregon storilcev.
Bruselj je ugotovil, da slovenska zakonodaja pri opredelitvi nekaterih kaznivih dejanj ni povsem skladna z evropskimi zahtevami. Enake opomine so prejele še Belgija, Bolgarija, Hrvaška in Poljska.
To ne pomeni, da goljufije s plačilnimi karticami v Sloveniji niso kaznive. Pomeni pa, da Evropska komisija ocenjuje, da država določenih evropskih pravil o njihovi kazenskopravni obravnavi ni pravilno prenesla v svoj pravni red.
Letos opozorila že zaradi pranja denarja, naložb in potrošniških kreditov
Novembrska postopka dobita dodatno težo ob pregledu letošnjih odločitev Evropske komisije. Slovenija je namreč v zadnjih mesecih že večkrat prejela opozorila zaradi različnih pomanjkljivosti pri izvajanju evropskega prava.
Julija je Komisija proti Sloveniji začela postopek zaradi nepravilnega prenosa nekaterih določb direktive o preprečevanju pranja denarja. Opozorila je predvsem na pravila o kaznivih dejanjih, sankcijah in okoliščinah, ki omogočajo strožje kaznovanje.
Oktobra je sledil nov opomin zaradi določb slovenskega zakona o individualnih naložbenih računih. Po oceni Komisije nekatere omejitve pri vlaganju sredstev pomenijo neupravičeno oviro za prost pretok kapitala znotraj Evropske unije.
Istega meseca je Slovenija prejela še obrazloženo mnenje zaradi nepopolnega prenosa direktive o potrošniških kreditih. Pri tem je šlo že za naslednjo stopnjo postopka, saj je Komisija predhodno opozorilo poslala januarja.
Takšen pregled kaže, da se Slovenija z očitki Bruslja ne sooča samo na enem ozkem področju. Evropska komisija je letos opozorila na pomanjkljivosti pri finančnih storitvah, kazenskem pravu, varstvu potrošnikov in zdaj še cestninjenju.
Ob tem je treba razlikovati med postopki, ki so nastali zaradi nepravočasnega prenosa direktiv, in tistimi, pri katerih Komisija ocenjuje, da je bil prenos vsebinsko nepravilen. V obeh primerih pa je država odgovorna za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Bruselj Sloveniji postavil dvomesečni rok
Pri obeh novembrskih postopkih ima Slovenija dva meseca časa za odgovor Evropski komisiji. V tem obdobju mora pojasniti svojo zakonodajno ureditev in po potrebi sprejeti ukrepe, s katerimi bo odpravila ugotovljene nepravilnosti.
Če Bruselj z odgovorom ne bo zadovoljen, lahko državi pošlje obrazloženo mnenje. To pomeni naslednjo stopnjo postopka, v kateri Komisija podrobneje opredeli očitano kršitev in ponovno zahteva uskladitev z evropskim pravom.
Če država svojih obveznosti tudi nato ne izpolni, lahko zadeva konča pred Sodiščem Evropske unije. V določenih okoliščinah lahko nadaljnji postopki privedejo tudi do finančnih sankcij.
Prva opomina torej še nista kazen, vendar ju tudi ni mogoče odpraviti kot nepomembno administrativno opozorilo. Gre za uradno ugotovitev Evropske komisije, da po njeni presoji Slovenija ne izpolnjuje vseh zahtev evropske zakonodaje, in za začetek pravnega postopka, ki se lahko stopnjuje.
Kdo bo prevzel odgovornost za nove očitke Bruslja?
Ob novih postopkih se zastavlja tudi vprašanje odgovornosti pristojnih ministrstev in državnih organov. Evropske direktive se ne prenesejo v nacionalno zakonodajo same od sebe. Za pripravo predpisov, njihovo usklajenost z evropskim pravom in pravočasno odpravljanje pomanjkljivosti so odgovorne državne institucije.
Ker se postopki nanašajo na predpise, sprejete v različnih obdobjih, ni mogoče vseh očitkov brez dodatne analize pripisati eni vladi. Toda sedanja vlada je tista, ki mora na nova opomina odgovoriti, predstaviti potrebne rešitve in poskrbeti, da se postopka ne bosta nadaljevala.
Prav tako je pomembno, da javnost dobi jasna pojasnila, katere določbe slovenske zakonodaje so po oceni Bruslja neustrezne, kaj namerava država spremeniti in v kakšnem roku. Pri cestninah gre za pravila, ki vplivajo na voznike in prevoznike, pri negotovinskih plačilih pa za učinkovito obravnavo kaznivih dejanj, katerih žrtve so lahko posamezniki in podjetja.
Slovenija je torej ponovno dobila dva uradna opomina iz Bruslja. Evropska komisija je državi dala dva meseca časa, da odpravi ugotovljene pomanjkljivosti oziroma utemelji svojo ureditev. Po več letošnjih opozorilih bo pomembno predvsem to, ali bodo pristojni organi pravočasno ukrepali in preprečili nadaljnje stopnje postopkov.
Evropska zakonodaja državam članicam nalaga konkretne obveznosti. Njihovo izpolnjevanje ni vprašanje politične naklonjenosti Bruslju, temveč spoštovanja pravil, h katerim se je Slovenija zavezala kot članica Evropske unije.
Novi opomini so zato jasen signal: Slovenija bo morala ponovno pojasnjevati, zakaj njena zakonodaja po oceni Evropske komisije ne ustreza evropskim zahtevam. Tokrat na dveh področjih hkrati.
Spletno uredništvo Goriške novice










