Škufco je javno stiskal ob zid, Papeža podpiral na volitvah: Kaj se je zgodilo z Darkom Pucljem?

0

V žužemberški politiki se očitno spreminjajo zavezništva, toda stare javne izjave ostajajo. Darko Pucelj, ki je leta 2018 od takratnega župana Franca Škufce zahteval pojasnila o občinskem denarju, zadolževanju in celo plačilu komunalnega prispevka za njegovo hišo, je pred drugim krogom volitev odločno podprl Jožeta Papeža. Danes je po obdobju njunega političnega sodelovanja Pucelj kritičen do Papeževega vodstva, zato se odpira vprašanje, kaj se je v njegovih političnih stališčih pravzaprav spremenilo.

Ko je bil Škufca župan, Pucelj ni varčeval s kritikami

Jeseni 2018 je bilo na žužemberškem političnem prizorišču precej burno. Takratni župan Franc Škufca se je po dveh desetletjih vodenja občine znova potegoval za zaupanje volivcev, med njegovimi javnimi kritiki pa je bil tudi Darko Pucelj. Njegove objave na družbenem omrežju Facebook kažejo, da ni šlo zgolj za običajna politična nesoglasja. Odpiral je konkretna finančna vprašanja, objavljal številke, zahteval dokumente in takratno občinsko vodstvo pozival k odgovornosti.

Posebej odmevna je bila njegova objava z dne 14. oktobra 2018, v kateri je javno zahteval, naj Škufca dokaže, da je za svojo hišo na Baragovi ulici v Žužemberku plačal celoten komunalni prispevek. Pucelj je objavi priložil odprto pismo občinskega svetnika Jožeta Zupančiča, naslovljeno na župana, v katerem so bili navedeni očitki o odmeri in plačilu komunalnega prispevka.

Naslov Pucljeve objave je bil neposreden: »JE G. ŽUPAN V CELOTI PLAČAL KOMUNALNI PRISPEVEK?«

V zapisu je poudaril, da mora občina enaka pravila uporabljati za vse občane, tudi za župana. Izpostavil je brezposelne, mlade družine, upokojence in zaposlene z nizkimi dohodki, ki morajo prav tako poravnavati svoje obveznosti. Od Škufce je zahteval javno predložitev dokazil in postavil rok do 19. oktobra 2018.

Screenshot

V priloženem odprtem pismu je Zupančič zatrjeval, da bi moral komunalni prispevek po njegovem izračunu znašati 4.042,60 evra, pri čemer je opozarjal na pogodbeno vlaganje v infrastrukturo v višini 1.000 evrov. Njegov očitek je bil, da naj bi občina pri obračunu upoštevala nepravilno znižanje. To so bili očitki iz javno objavljenega pisma, ne ugotovljena kršitev, toda politično sporočilo je bilo jasno: od župana so zahtevali, naj pred javnostjo pojasni svoje ravnanje.

Milijonske obveznosti, zadolževanje in vprašanja o porabi denarja

Komunalni prispevek še zdaleč ni bil edina tema, pri kateri je Pucelj javno pritiskal na Škufčevo občinsko vodstvo. Dne 28. avgusta 2018 je objavil zapis, v katerem je opozarjal na finančno stanje občine in izvajanje investicij. Po njegovih navedbah je imela občina na dan 30. junija 2018 za več kot 7,5 milijona evrov odprtih postavk, od tega približno 4,8 milijona evrov kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev.

Pucelj je takrat zapisal, da je že ob sprejemanju proračuna opozarjal na pomanjkanje 6,5 milijona evrov za dokončanje vodovoda in novega vrtca. S tem je javnosti predstavljal podobo občine, ki jo po njegovem mnenju bremenijo obsežne finančne obveznosti in zahtevni nedokončani projekti.

Le dober mesec pozneje, 2. oktobra 2018, je opozoril še na predvideno dodatno zadolževanje občine v višini 2,4 milijona evrov. Izračunal je, koliko bi to pomenilo na prebivalca, in zapisal, da bi se ob predpostavki celotnega črpanja načrtovanega posojila skupni dolg na prebivalca lahko povzpel na 583,56 evra.

Pri teh številkah je pomembno razlikovati med načrtovanim zadolževanjem, dejansko najetimi posojili in obveznostmi do dobaviteljev. Toda za razumevanje Pucljevega takratnega političnega nastopa je bistveno nekaj drugega: javno je zahteval več finančne odgovornosti in občanom predstavljal argumente za spremembo vodstva.

Podobno je ravnal tudi pri drugih občinskih izdatkih. Septembra 2018 je objavil podatke o plačilih podjetju Lin&Nil za storitve odnosov z javnostmi, javnega nastopanja in komuniciranja. Izračunal je, da bi ob nespremenjenem mesečnem obsegu plačil občina za te storitve v letu 2018 porabila skoraj 20.000 evrov. Ob tem je izpostavil primerjavo s sredstvi, namenjenimi delovanju občinskih društev.

Takšne objave niso bile naključne pripombe ob posameznih dogodkih. Pucelj je sistematično odpiral vprašanja porabe javnega denarja, občinskih prednostnih nalog in odgovornosti župana.

Screenshot

Med največjimi prejemniki občinskega denarja izpostavil tudi FS

Posebej zanimiva je njegova objava z dne 20. septembra 2018. V njej je na podlagi javno dostopnih podatkov predstavil največje prejemnike sredstev iz občinskega proračuna v obdobju od leta 2003 do leta 2018.

Med drugim je navedel, da je občina v tem obdobju izplačala skupno več kot 116 milijonov evrov, med največjimi prejemniki pa izpostavil Osnovno šolo Žužemberk, Osnovno šolo Prevole in podjetje FS, za katero je navedel znesek 4.069.858,73 evra.

Tudi tu je Pucelj javnosti postavil vprašanje, kdo prejema največ občinskega denarja. Zapis je opremil s podatki iz aplikacije Erar in ga zaključil s svojim takrat značilnim pozivom k spremembam.

Ta objava je pomembna predvsem kot dokaz, katera vprašanja je Pucelj odpiral pred volitvami. Znesek, ki ga je takrat navedel, predstavlja po njegovem prikazu izplačila poslovnemu subjektu, ne osebnega zaslužka posameznika ali dobička podjetja.

»Že dvajset let, čas je za spremembe«

Pucljeve objave iz leta 2018 imajo še eno skupno značilnost. Večkrat jih je spremljalo geslo »Že dvajset let, čas je za spremembe«, ki je jasno nakazovalo njegovo politično usmeritev v času, ko je občino še vodil Škufca.

Kritičen je bil tudi do poteka infrastrukturnih del. Avgusta 2018 je opozarjal na ponovno prekopavanje ceste na Dvoru, kjer so po njegovih navedbah posegali v že obnovljeno vozišče. Spraševal se je, kdo bo nosil stroške in odgovornost za nastale težave. Objava je bila opremljena s fotografijami delovišča.

Februarja istega leta se je odzval na medijsko poročanje o kriminalistični preiskavi na občini in postopkih, povezanih s šolskimi prevozi. Nasprotoval je trditvam, da je za zaplete odgovorna predvsem opozicija, ter poudarjal, da mora odgovornost za občinske odločitve prevzeti tudi večina, ki podpira župana.

Vse to kaže na precej jasno politično držo. Pucelj je bil leta 2018 eden izmed tistih, ki so javno opozarjali na domnevne nepravilnosti, finančna tveganja in odločitve občinskega vodstva. Od Škufce je zahteval pojasnila, dokumente in odgovore.

Nato je javno podprl Jožeta Papeža

Po prvem krogu lokalnih volitev leta 2018 je sledila objava, ki je Pucljevo politično stališče razjasnila še bolj neposredno. Dne 22. novembra 2018 je kot takratni županski kandidat in predstavnik liste Dobre države javno pozval svoje volivce, naj v drugem krogu podprejo Jožeta Papeža.

»Pred nami je drugi krog volitev za župana in sam javno podpiram kandidaturo g. Jožeta Papeža. Čas je za spremembe v naši občini in to za spremembe na bolje,« je zapisal.

Pri tem ni šlo zgolj za formalno podporo pred odločilnim glasovanjem. Pucelj je pojasnil, da sta se s Papežem pogovarjala o prihodnosti občine in delovanju občinskega sveta, ter poudaril podobnost njunih političnih pogledov in programov.

Zapisal je tudi, da pričakuje občinski svet z več novimi obrazi, ki ne bodo obremenjeni s preteklim političnim dogajanjem, in da verjame v uspešno sodelovanje.

To je bil nedvoumen javni poziv volivcem, naj podprejo zamenjavo dotedanjega župana. Po Pucljevih besedah je bila takšna sprememba potrebna za boljšo prihodnost občine.

Od politične podpore do novih nasprotij

Osem let pozneje se na žužemberškem političnem prizorišču znova odpirajo vprašanja o odnosih med nekdanjimi političnimi tekmeci in zavezniki. Pucelj, ki je leta 2018 odločno podpiral Papeževo kandidaturo in pred tem javno pritiskal na Škufčevo vodstvo, je danes kritičen do sedanjega župana.

Prav zato njegove stare objave dobivajo novo težo. Leta 2018 je od Škufce zahteval odgovore o občinskih financah, porabi javnega denarja in osebnih obveznostih do občine. Občane je pozival k spremembam in javno izrazil prepričanje, da lahko Papež občino vodi bolje.

Če se je Pucljeva politična podpora medtem spremenila, je to njegova legitimna odločitev. V politiki se zavezništva spreminjajo, prav tako ocene posameznih županov in njihovih odločitev. Toda kadar nekdo v preteklosti tako odločno zagovarja določena načela, je povsem upravičeno vprašanje, ali pri njih vztraja tudi danes.

Ali Darko Pucelj še vedno stoji za očitki, ki jih je leta 2018 javno naslovil na Franca Škufco? Ali še vedno meni, da je bila takratna menjava župana nujna? In kaj se je spremenilo v njegovem pogledu na Jožeta Papeža, ki mu je pred volivci izrekel tako odločno podporo?

Odgovori na ta vprašanja bi lahko pojasnili več kot katerakoli nova politična polemika.

Stare besede ostajajo, tudi ko se politična razmerja spremenijo

Pucljeve objave iz leta 2018 so danes zanimiv dokument lokalne politične zgodovine. Kažejo, kako ostro je kritiziral takratno vodstvo, katera vprašanja je postavljal in kakšne spremembe je zagovarjal.

Obenem opozarjajo na nekaj, kar v lokalni politiki pogosto ostane spregledano: politična stališča se lahko spremenijo, toda javno izrečene besede ne izginejo. Še posebej ne takrat, ko so bile podprte s konkretnimi številkami, zahtevami po dokumentih in neposrednimi pozivi volivcem.

V Žužemberku zato ostaja vprašanje, ki presega osebne odnose med politiki: ali so bila načela, zaradi katerih je Pucelj leta 2018 zahteval spremembe, trajno merilo njegovega političnega delovanja ali predvsem del takratnega političnega boja? Ali pa je morda le vedno proti tistemu, ki je na položaju?

 

Spletno uredništvo Naša Dolenjska