Slovenijo čaka še eno pomembno referendumsko odločanje. Danes, v petek, 30. oktobra, se uradno začenjajo referendumska opravila pred zakonodajnim referendumom o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki bo v nedeljo, 6. decembra. Zakon posega na številna področja, od obdavčitve osnovnih živil in energentov do prispevkov, pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Medtem ko vladajoča koalicija poudarja njegove razvojne in razbremenilne učinke, sindikati in opozicija opozarjajo na finančne posledice ter posege v obstoječi socialni sistem.
Državna volilna komisija je že potrdila rokovnik, volivci pa morajo biti posebej pozorni na datume za predčasno glasovanje in prijave za posebne oblike glasovanja.
Referendumska opravila se začenjajo danes
Državna volilna komisija (DVK) je v četrtek, 29. oktobra, sprejela potrebne akte in rokovnik za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. S tem so določeni ključni postopki, ki bodo v prihodnjih tednih omogočili pripravo in izvedbo glasovanja.
Začetek referendumskih opravil je določen za danes, 30. oktober, ko začnejo teči uradni roki za posamezna volilna dejanja. Okrajne volilne komisije morajo do 6. novembra določiti volišča, na katerih bodo volivci lahko oddali svoj glas, prav tako se bodo začele priprave volilnih odborov in drugih pristojnih služb.
Referendum bo potekal v nedeljo, 6. decembra 2026, predčasno glasovanje pa bo organizirano od torka, 1. decembra, do četrtka, 3. decembra. Volivci, ki se na dan glasovanja ne bodo mogli udeležiti referenduma na običajnem volišču, bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev uporabili tudi druge zakonsko določene načine glasovanja.
Državni zbor je odlok o razpisu referenduma sprejel 16. oktobra. Referendumsko vprašanje in datum glasovanja sta tako že uradno določena, odločitev volivcev pa bo vplivala na to, ali bo sprejeti zakon lahko začel veljati.
O čem bomo pravzaprav odločali?
Volivci bodo na glasovnici odgovarjali na vprašanje:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 11. maja 2026?«
Gre za naknadni zakonodajni referendum, kar pomeni, da bodo volivci odločali o zakonu, ki ga je državni zbor že sprejel, vendar se zaradi referendumskega postopka še ni uveljavil.
Glas ZA bo pomenil podporo uveljavitvi sprejetega zakona, glas PROTI pa nasprotovanje njegovi uveljavitvi. Pri tem velja opozoriti, da referendum ne odloča o posameznih členih zakona, temveč o celotnem zakonskem besedilu.
To je pomembno predvsem zato, ker zakon združuje več vsebinsko različnih ukrepov. Posamezen volivec lahko podpira določene davčne spremembe, drugim rešitvam pa nasprotuje, vendar bo moral na referendumu sprejeti odločitev o zakonu kot celoti.
Od nižjega DDV do sprememb pri prispevkih in pokojninah
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije vsebuje širok nabor ukrepov, ki posegajo na gospodarsko, davčno in socialno področje. Med najbolj izpostavljenimi rešitvami je znižanje davka na dodano vrednost za osnovna živila in možnost ugodnejše davčne obravnave nekaterih energentov.
Zakon predvideva tudi spremembe davčne obravnave določenih samostojnih podjetnikov, zlasti normirancev, ter uvedbo zgornje meje oziroma tako imenovane kapice na socialne prispevke. Zagovorniki teh ukrepov poudarjajo, da bi lahko zmanjšali obremenitev dela in izboljšali pogoje za podjetništvo ter gospodarsko dejavnost.
Med predvidenimi rešitvami so tudi spremembe pri obdavčitvi nekaterih najemnin, ukrepi na področju zdravstva in prilagoditve pokojninskega sistema. Del določb se nanaša tudi na dolgotrajno oskrbo, zato je razprava o zakonu širša od običajnega vprašanja davčnih razbremenitev.
Predstavniki vladajoče koalicije zakon predstavljajo kot razvojno usmerjen sveženj, ki naj bi izboljšal pogoje za delo, podjetništvo in gospodarsko rast. Opozarjajo tudi na rešitve, ki naj bi koristile upokojencem, zaposlenim in gospodinjstvom.
Nasprotniki zakona pa opozarjajo, da je treba pri presoji posameznih ugodnosti upoštevati tudi njihove dolgoročne posledice za javne finance. Zlasti pri znižanju davčnih prihodkov in spremembah prispevkov se namreč odpira vprašanje, kako bodo v prihodnje financirane javne storitve in sistemi socialne varnosti.
Sindikati zbrali več kot 40.000 podpisov
Referendum je bil razpisan na zahtevo sindikatov, ki zakonu nasprotujejo. Ti so že pred tem sprožili postopke za razpis referenduma in opozarjali na posledice nekaterih predvidenih ukrepov.
Po poročanju STA so pobudo za referendum sprva podprli z več kot 47.000 podpisi. Državni zbor je nato sprejel sklep o nedopustnosti referenduma zaradi davčnih določb v zakonu, vendar je ustavno sodišče ta sklep razveljavilo.
Sindikati so zatem nadaljevali zbiranje podpisov in zbrali več kot 40.000 overjenih podpisov volivcev, kolikor jih je potrebnih za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Zahtevo je državni zbor prejel 9. oktobra, referendum pa je bil nato uradno razpisan za 6. december.
V sindikalnih vrstah opozarjajo predvsem na posege v obstoječi sistem socialnih prispevkov in na možnost zmanjšanja javnofinančnih prihodkov. Po njihovem mnenju bi lahko nekatere spremembe vplivale na dolgoročno financiranje storitev, od katerih so odvisni zaposleni, upokojenci in drugi prebivalci.
Njihovo prizadevanje podpirajo tudi opozicijske stranke, ki menijo, da tako obsežen zakon zahteva temeljitejšo razpravo in jasnejšo predstavitev finančnih posledic.
Koalicija zakon zagovarja, opozicija opozarja na tveganja
Vladajoče stranke vztrajajo, da zakon prinaša konkretne koristi za prebivalce in gospodarstvo. Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je ob razpravi v državnem zboru poudaril, da zakon med drugim predvideva trajno znižanje DDV na osnovna živila, razbremenitev določenih oblik dela in spremembe, ki naj bi koristile tudi upokojencem.
Podporo zakonu so izrazili predstavniki SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice. Zagovorniki poudarjajo pomen konkurenčnejšega gospodarskega okolja, nižjih obremenitev ter ukrepov, ki naj bi spodbujali zaposlovanje in gospodarsko rast.
V opoziciji pa opozarjajo, da vlada po njihovem mnenju ni ustrezno pojasnila vseh finančnih posledic zakona. Predstavniki Svobode, SD in Levice so izpostavili vprašanje vpliva na javne prihodke, socialno varnost ter stabilnost financiranja javnih sistemov.
Posebej kritični so do načina priprave in sprejemanja zakona, saj menijo, da bi morale tako obsežne spremembe temeljiti na širšem socialnem dialogu. Po njihovem mnenju ne gre zgolj za posamezne davčne popravke, temveč za ukrepe, ki lahko vplivajo na razmerja med državo, delodajalci in zaposlenimi.
Razprava pred referendumom bo zato verjetno osredotočena predvsem na vprašanje, komu bi predvidene spremembe najbolj koristile, kako bi vplivale na javne finance in ali bi bile njihove dolgoročne posledice sprejemljive.
Referendumska kampanja se začne 6. novembra
Uradna referendumska kampanja se bo začela prihodnji petek, 6. novembra, in bo trajala do 4. decembra do polnoči. V tem času bodo lahko organizatorji kampanje javno predstavljali svoja stališča, pripravljali dogodke, oglaševali in pozivali volivce k podpori ali zavrnitvi zakona.
Organizatorji morajo do 10. novembra odpreti posebne transakcijske račune za financiranje kampanje. Pravila financiranja in poročanja so določena z zakonodajo, nadzor nad posameznimi obveznostmi pa izvajajo pristojni organi.
Po zaključku kampanje bo nastopil volilni molk, ki bo trajal do zaprtja volišč na dan glasovanja. V tem obdobju bodo veljale zakonske omejitve glede referendumske propagande.
Ker zakon vključuje več različnih ukrepov, bo pomembno, da bodo volivcem predstavljene tudi njihove konkretne posledice. Pri tem ne bo odločilno samo vprašanje, katere spremembe so predvidene, temveč tudi, kako bi se odrazile v državnem proračunu, poslovanju podjetij in vsakdanjem življenju prebivalcev.
Pomembni datumi: Kdaj morate oddati vlogo za glasovanje?
Državna volilna komisija je določila tudi roke za volivce, ki bodo želeli glasovati na poseben način. Ti datumi so pomembni predvsem za ljudi, ki bodo na dan referenduma v tujini, v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu ali iz drugih upravičenih razlogov ne bodo mogli obiskati svojega običajnega volišča.
Najpomembnejši datumi referendumskega postopka so:
- 30. oktober: Začetek referendumskih opravil.
- 6. november: Začetek uradne referendumske kampanje.
- 10. november: Rok za odprtje posebnih računov organizatorjev kampanje.
- 20. november: Rok za prijavo glasovanja po pošti iz tujine oziroma na diplomatsko-konzularnem predstavništvu za volivce, za katere velja obveznost prijave.
- 25. november: Rok za prijavo glasovanja po pošti v Sloveniji za določene skupine volivcev, med drugim tiste v bolnišnicah, socialnovarstvenih zavodih, priporu ali zaporu.
- 30. november: Dodatni rok za prijavo glasovanja po pošti v nekaterih nepredvidenih okoliščinah.
- 1., 2. in 3. december: Predčasno glasovanje.
- 2. december: Rok za prijavo glasovanja na domu in na volišču zunaj okraja stalnega prebivališča, tako imenovanem volišču omnia.
- 4. december: Zaključek referendumske kampanje in začetek volilnega molka.
- 6. december: Referendumsko glasovanje.
Volivci, ki stalno prebivajo v tujini, so vpisani v poseben volilni imenik, zato jim za glasovanje na diplomatsko-konzularnem predstavništvu praviloma ni treba oddati posebne vloge. Če pa želijo glasovati po pošti, morajo upoštevati ustrezne prijavne roke.
Za glasovanje na domu morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji, med drugim zdravstveni razlogi, zaradi katerih se volivec ne more osebno zglasiti na volišču. Pristojno volilno komisijo je treba o takšni želji pravočasno obvestiti.
Kdaj bodo znani rezultati?
Prvi neuradni rezultati referenduma bodo predvidoma znani že na večer glasovanja, 6. decembra, vendar se bo uradno ugotavljanje izida nadaljevalo tudi v naslednjih dneh.
Okrajne volilne komisije bodo 7. decembra ugotavljale izid glasovanja po pošti iz Slovenije. Glasovnice iz tujine bodo obravnavane pozneje, pri čemer je za 14. december predvideno ugotavljanje izidov glasovanja po pošti iz tujine in na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.
Po rokovniku DVK bo postopek ugotavljanja in objave končnega izida potekal predvidoma med 17. in 25. decembrom. To pomeni, da bo dokončna odločitev o usodi zakona lahko uradno potrjena šele v drugi polovici decembra.
Pri zakonodajnem referendumu za zavrnitev zakona ni dovolj zgolj večina glasov PROTI med tistimi, ki se udeležijo glasovanja. Po slovenski ustavni ureditvi je zakon zavrnjen, če proti njemu glasuje večina veljavno glasujočih volivcev, hkrati pa mora PROTI glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Ta zavrnitveni kvorum je pomemben del referendumskega sistema, saj pomeni, da lahko na končni izid vplivata tako razmerje med glasovi ZA in PROTI kot tudi število volivcev, ki glasujejo proti zakonu.
December bo prinesel pomembno odločitev
Referendum o interventnem zakonu prihaja v času razprav o davčnih obremenitvah, gospodarski konkurenčnosti, javnih financah in financiranju socialne države. Zakon posega na več področij hkrati, zato bo odločitev volivcev pomembna tako za gospodarstvo kot za širši sistem javnih storitev.
Zagovorniki zakona bodo v prihodnjih tednih poskušali prepričati javnost, da predlagani ukrepi prinašajo razbremenitve in razvojne priložnosti. Nasprotniki pa bodo opozarjali na finančna tveganja in morebitne posledice za sisteme, ki se financirajo iz davkov in prispevkov.
Pri tem bo za volivce pomembno predvsem razumevanje konkretnih določb zakona in njihovih učinkov. Ker bo na glasovnici mogoče odločati samo o zakonu kot celoti, bo tehtanje različnih ukrepov zahtevnejše kot pri referendumih, ki se nanašajo na eno samo vsebinsko vprašanje.
Danes se tako začenja uradni postopek, ki bo 6. decembra pripeljal do novega referendumskega odločanja. V prihodnjih tednih bodo sledili referendumska kampanja, prijave za posebne oblike glasovanja in predčasno glasovanje, dokončna odločitev o uveljavitvi zakona pa bo v rokah volivcev.
Spletno uredništvo Toti Maribor
