Ena največjih evropskih bank se je znašla v središču novega mednarodnega finančnega škandala. Več kot 15 milijonov zaupnih dokumentov Deutsche Bank razkriva, kako je nemška bančna velikanka poslovala z nekaterimi najvplivnejšimi in najbolj spornimi ljudmi na svetu. Med njimi so ameriški predsednik Donald Trump, pokojni spolni prestopnik Jeffrey Epstein in ruski oligarhi, povezani s Kremljem. Posebej pretresljivo je razkritje o približno 582 milijonih dolarjev transakcij, povezanih z Epsteinom, ki jih je banka označila kot sumljive. Dokumenti odpirajo tudi vprašanja o domnevnem pranju denarja, kršenju sankcij in opozorilih zaposlenih, ki naj bi jih vodstvo banke prezrlo. Deutsche Bank očitke zavrača in zagotavlja, da je danes povsem drugačna banka.
Več kot 230 preiskovalnih novinarjev iz približno 50 medijskih organizacij je več mesecev analiziralo obsežno zbirko zaupnih dokumentov največje nemške banke. Preiskava z naslovom Inside Deutsche Bank, objavljena 17. novembra, je razkrila poslovne odnose in notranje odločitve, ki znova postavljajo pod vprašaj učinkovitost nadzora nad mednarodnimi finančnimi tokovi.
Mediji, ki so sodelovali pri preiskavi, vključujejo francoski Le Monde, nemški Der Spiegel, britanski Financial Times, ameriški The New York Times in nemško televizijo ZDF. Gradivo sta pridobila dva žvižgača, ki sta zaradi zaščite svoje identitete ostala anonimna. Dokumente sta posredovala novinarjem, pa tudi pristojnim ameriškim organom.
V zbirki je približno devet milijonov elektronskih sporočil, poleg njih pa še zapisniki sestankov, interna poročila, analize tveganj in dokumentacija o sumljivih finančnih transakcijah. Gradivo sega več let v preteklost in razkriva, kako so zaposleni v banki opozarjali na nevarnosti, povezane s posameznimi strankami, medtem ko so se poslovni odnosi v številnih primerih nadaljevali.
Razkritja ne pomenijo, da so vsi omenjeni posamezniki storili kazniva dejanja. Kažejo pa, da so se v banki pojavljala opozorila o morebitnem pranju denarja, sankcijskih tveganjih in spornih poslovnih praksah, na katera po ugotovitvah novinarjev ni vedno sledil ustrezen odziv.
Epstein: 582 milijonov dolarjev transakcij, ki so vzbudile sum
Med najbolj odmevnimi ugotovitvami so podatki o poslovanju Deutsche Bank z Jeffreyjem Epsteinom, ameriškim finančnikom, ki je bil že leta 2008 obsojen zaradi kaznivih dejanj, povezanih s spolnim izkoriščanjem mladoletnice.
Kljub njegovi preteklosti ga je Deutsche Bank leta 2013 sprejela za stranko. Epstein je pri banki odprl številne račune, poslovni odnos pa se je nadaljeval do leta 2018. Umrl je avgusta 2019 v newyorškem zaporu, kjer je čakal na sojenje zaradi zveznih obtožb spolnega trgovanja z mladoletnicami.
Po ugotovitvah Financial Timesa je banka leta 2019 ameriškim oblastem posredovala 21 poročil o sumljivih dejavnostih. Ta so zajemala približno 3.200 transakcij, povezanih z Epsteinom in njegovimi podjetji, v skupni vrednosti okoli 582 milijonov dolarjev.
Gre za več kot dvakrat tolikšen znesek, kot ga je predhodno izpostavila preiskava ameriškega senata, v kateri so obravnavali približno 250 milijonov dolarjev sumljivih nakazil. Razlika izhaja tudi iz širšega obsega bančnih podatkov, ki so vključevali čeke in transakcije, povezane z drugimi finančnimi ustanovami.
Med nakazili, ki so vzbudila pozornost, so bila plačila ženskam, finančni tokovi, povezani z morebitno zlorabo dobrodelnih sredstev, ter transakcije premožnih Epsteinovih sodelavcev.
Oznaka sumljive transakcije ne pomeni, da je bilo vseh 582 milijonov dolarjev nezakonitega izvora ali da je bil celoten znesek uporabljen za financiranje spolnih zlorab. Pomeni pa, da je banka v teh finančnih tokovih prepoznala okoliščine, ki so zahtevale prijavo pristojnim organom.
Opozorila so obstajala, poslovanje pa se je nadaljevalo
Posebej problematičen del razkritij se nanaša na notranje odločitve Deutsche Bank. Po poročanju Al Jazeere in drugih sodelujočih medijev interna elektronska sporočila kažejo, da so višji vodilni uslužbenci odobrili Epsteina kot stranko, čeprav je bila njegova predhodna obsodba znana.
Bančni računi so ostali odprti tudi po opozorilih glede dejavnosti Ghislaine Maxwell, Epsteinove dolgoletne sodelavke, ki je bila leta 2021 obsojena zaradi sodelovanja pri spolnem izkoriščanju mladoletnic in prestaja 20-letno zaporno kazen.
V dokumentih se pojavljajo tudi transakcije, povezane z milijarderjem Leonom Blackom in finančnikom Glennom Dubinom. Black je po predhodno objavljenih podatkih Epsteinu med letoma 2012 in 2017 plačal 158 milijonov dolarjev za davčno in premoženjsko svetovanje. Zanika, da bi vedel za Epsteinove spolne zlorabe ali pri njih sodeloval.
Deutsche Bank se je zaradi ravnanja z Epsteinovimi računi že znašla pod regulatornim in sodnim drobnogledom. Leta 2020 so ji ameriški regulatorji naložili 150 milijonov dolarjev kazni zaradi pomanjkljivega nadzora nad Epsteinom in drugimi tveganimi strankami.
Leta 2023 je banka pristala še na 75 milijonov dolarjev vredno poravnavo v civilnem postopku, ki so ga sprožile ženske, ki so trdile, da jih je Epstein spolno zlorabljal.
Banka je v preteklosti priznala, da je bilo sprejetje Epsteina za stranko napaka. Najnovejša razkritja pa odpirajo vprašanje, koliko so vodilni dejansko vedeli o tveganjih in zakaj poslovnega odnosa niso prekinili prej.
Trumpova podjetja in milijoni dolarjev iz sumljivih finančnih mrež
Drugi odmeven del preiskave se nanaša na Donalda Trumpa, ki je bil vrsto let pomembna stranka Deutsche Bank. Nemška banka mu je odobravala velika posojila tudi v obdobjih, ko so druge finančne ustanove zaradi preteklih stečajev in poslovnih tveganj do njegovih podjetij postajale previdnejše.
Po ugotovitvah Le Monda dokumenti razkrivajo najmanj tri milijone dolarjev transakcij, povezanih s Trumpovimi podjetji in subjekti, ki so bili povezani z mrežami, osumljenimi pranja denarja iz Rusije in Azerbajdžana.
Posebno pozornost so novinarji namenili Trumpovemu hotelskemu projektu v Bakuju, prestolnici Azerbajdžana. Identificirali so transakcijo iz leta 2015 v vrednosti 141.261,82 dolarja, ki je izvirala iz azerbajdžanskega državnega telekomunikacijskega podjetja Baktelecom.
Denar je potoval prek več posredniških družb, preden je prispel na račun podjetja, povezanega s hotelskim projektom. Po oceni novinarjev je način nakazovanja spominjal na vzorce, značilne za tako imenovano azerbajdžansko pralnico denarja, mednarodno mrežo, prek katere naj bi se v preteklosti pretakale milijarde dolarjev.
Deutsche Bank je leta 2020 ameriškim oblastem prijavila sumljive transakcije, povezane s Trumpovimi podjetji. Toda v internih dokumentih je bilo izrecno navedeno, da Donald Trump osebno ni bil identificiran kot osumljenec.
Razkritja torej ne dokazujejo, da je Trump osebno sodeloval pri pranju denarja. Kažejo pa na poslovne povezave in finančne tokove, zaradi katerih so se v banki pojavili pomisleki o morebitnih tveganjih.
Banka mu je posojala milijone, nato pa prekinila sodelovanje
Deutsche Bank je bila dolgo eden najpomembnejših Trumpovih posojilodajalcev. Januarja 2021 so njegova podjetja banki po poročanju The New York Timesa dolgovala približno 340 milijonov dolarjev.
Po napadu na ameriški Kapitol 6. januarja 2021 se je banka odločila prekiniti poslovni odnos z njim. Trump je takrat še vedno zatrjeval, da so bile predsedniške volitve leta 2020 prirejene, čeprav za takšne trditve ni bilo dokazov.
Najnovejša preiskava je razkrila še eno neprijetno epizodo. Financial Times poroča, da je Deutsche Bank leta 2017 pomotoma poslala Trumpov davčni dokument računovodji druge stranke.
Dogodek se je zgodil med Trumpovim prvim predsedniškim mandatom, banka pa ga po ugotovitvah novinarjev ni obvestila o napaki.
Trump se je na razkritje odzval med obiskom Manile, kjer je sodeloval na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Kritiziral je ravnanje banke in dejal, da razkritje njegovih podatkov ne bi smelo biti dovoljeno ter da je nezakonito.
Deutsche Bank njegovega odziva ni želela podrobneje komentirati, prav tako se praviloma ne opredeljuje do posameznih sedanjih ali nekdanjih strank.
Ruski oligarhi: Opozorila pred sankcijami niso ustavila poslov
Velik del dokumentov razkriva tudi poslovanje Deutsche Bank v Rusiji in njene povezave z vplivnimi ruskimi poslovneži.
Med osebami, ki se pojavljajo v dokumentaciji, so Roman Abramovič, nekdanji lastnik nogometnega kluba Chelsea, aluminijski magnat Oleg Deripaska in milijarder Sulejman Kerimov.
Vsi trije so bili v različnih obdobjih tarče zahodnih sankcij. Abramoviča in Deripasko je Združeno kraljestvo sankcioniralo leta 2022, Kerimova pa so Združene države sankcionirale že leta 2014 in ponovno leta 2018.
Preiskava razkriva, da so nekateri bančni uslužbenci opozarjali na tveganja poslovanja z ruskimi strankami in na možnost kršenja pravil za preprečevanje pranja denarja. Kljub temu je banka po ugotovitvah medijev še naprej razvijala določene poslovne odnose.
Po poročanju Forbesa Slovenija naj bi imelo povezave z Deutsche Bank pet od sedmih ruskih oligarhov, proti katerim je ameriška administracija leta 2018 uvedla sankcije.
Novinarji so ugotovili tudi, da je banka še leta 2021 poskušala širiti nekatere dejavnosti v Rusiji, čeprav so se geopolitične napetosti že povečevale in so znotraj ustanove obstajala opozorila.
To ne pomeni, da je vsako poslovanje z ruskimi državljani ali podjetji pomenilo kršitev sankcij. Ključno vprašanje je, ali je banka v posameznih primerih ustrezno preverjala stranke, izvor denarja in veljavne omejitve.
Iz Rusije so napovedali umik, a so tam še vedno poslovali
Po začetku obsežne ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je Deutsche Bank napovedala postopno zmanjševanje oziroma opuščanje svojega poslovanja v Rusiji.
Toda preiskovalni novinarji so ugotovili, da se umik še ni v celoti zaključil. Po podatkih, ki jih povzemata Dnevnik in Forbes Slovenija, je banka konec leta 2025 v Rusiji še vedno zaposlovala 162 ljudi, njene tamkajšnje dejavnosti pa so ustvarile približno 61 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo.
Deutsche Bank odgovarja, da je poslovanje v Rusiji bistveno zmanjšala že po letu 2014 in da po invaziji na Ukrajino ni več sklepala novih poslov, temveč je začela postopno zapirati obstoječe dejavnosti.
Razkritja tako odpirajo tudi širše vprašanje, kako hitro se lahko velike mednarodne banke umaknejo s trgov, kjer imajo dolgoletne pogodbene obveznosti in poslovne povezave.
V primeru Deutsche Bank pa novinarji opozarjajo, da je banka v preteklosti že imela resne težave zaradi ruskih finančnih tokov. Med letoma 2010 in 2015 je bila povezana s shemami, prek katerih so se prenašale milijarde dolarjev sumljivega denarja.
Dokumenti segajo tudi do orožarskih poslov in političnih donacij
Razkritja niso omejena na Trumpa, Epsteina in ruske oligarhe. Dokumentacija po poročanju sodelujočih medijev odpira tudi vprašanja o drugih spornih poslovnih praksah.
Med njimi so transakcije, povezane z osebami iz kroga nekdanjega sirskega režima, ter finančni tokovi, povezani z afero financiranja predsedniške kampanje nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja.
V dokumentih se pojavlja tudi Rifaat al Asad, stric nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki je bil leta 2020 v Franciji obsojen zaradi nezakonitega pridobivanja premoženja s sredstvi, odtujenimi sirijski državi.
Mednarodna preiskava se dotika tudi domnevnega sodelovanja pri orožarskih poslih z državami, za katere so veljali embargi, poslovnih odnosov s podjetji iz okoljsko spornih dejavnosti ter finančnih tokov, povezanih z donacijami nemški skrajno desni stranki Alternativa za Nemčijo (AfD).
Gre za različne primere, ki jih ni mogoče obravnavati kot enotno kriminalno shemo. Skupno pa jim je vprašanje, kako so bančni nadzorni sistemi prepoznavali tveganja in ali so opozorila zaposlenih dejansko vplivala na poslovne odločitve.
Deutsche Bank zavrača očitke: V nadzor vložili sedem milijard evrov
Vodstvo Deutsche Bank je na objavo preiskave odgovorilo z zagotovili, da se številni očitki nanašajo na dogodke izpred več let, nekateri celo na obdobje pred dvema desetletjema.
Banka poudarja, da je v zadnjih letih temeljito prenovila svoje notranje nadzorne mehanizme in postopke za preprečevanje finančnega kriminala. Med letoma 2019 in 2025 naj bi za krepitev nadzora namenila približno sedem milijard evrov.
Po navedbah banke so bile številne sporne zadeve že v preteklosti obravnavane v sodelovanju z regulatornimi organi. Vodstvo zagotavlja, da je danes poslovanje bolj pregledno, sistemi nadzora pa učinkovitejši.
Banka je ob tem opozorila, da razkriti dokumenti vsebujejo zaupne podatke o strankah, zaposlenih in drugih osebah, ki so pravno zaščiteni. Napovedala je ukrepanje za zaščito teh informacij.
Predsednik nadzornega odbora Alexander Wynaendts je podprl glavnega izvršnega direktorja Christiana Sewinga, ki banko vodi od leta 2018. Po njegovih besedah je Sewing v času svojega vodenja sprejemal odgovorne odločitve in pomembno prispeval k spremembam v poslovanju.
Deutsche Bank poudarja tudi dobre poslovne rezultate, med drugim rekordni dobiček leta 2025, ter zatrjuje, da zaradi najnovejših razkritij ne pričakuje pomembnejših neposrednih finančnih posledic.
Delnice po objavi razkritij močno padle
Finančni trgi so se na objavo mednarodne preiskave odzvali hitro. Delnice Deutsche Bank so v torek, 17. novembra, na frankfurtski borzi ob začetku trgovanja izgubile več kot šest odstotkov vrednosti.
Pozneje se je padec nekoliko zmanjšal. Po poročanju Euronewsa je izguba v zgodnjem popoldnevu znašala približno 3,8 odstotka, drugi mediji pa so v različnih trenutkih trgovanja navajali nekoliko drugačne vrednosti.
Takšen odziv kaže, da vlagatelji razkritja razumejo kot morebitno pravno, regulatorno in ugledno tveganje, čeprav za zdaj ni jasno, ali bodo sledile nove preiskave ali sankcije.
Nemški finančni minister Lars Klingbeil je banko pozval k popolni preglednosti in jasnim pojasnilom o tem, kako je obravnavala pretekle napake. Po njegovih besedah mora Deutsche Bank pokazati, kako namerava preprečiti ponavljanje podobnih pomanjkljivosti.
To je pomembno tudi zaradi širšega zaupanja v evropski bančni sistem, saj je Deutsche Bank ena ključnih finančnih ustanov z mednarodnim vplivom.
Dva žvižgača sta sprožila preiskavo svetovnih razsežnosti
Posebno težo zgodbi daje način, kako je ogromna količina zaupnih podatkov prišla v javnost.
Po navedbah Le Monda sta dokumentacijo pridobila indijski novinar Josy Joseph in južnoafriška novinarka Khadija Sharife. Gradivo je izviralo od dveh žvižgačev, ki sta menila, da so nekatere dejavnosti banke lahko povezane s kaznivimi dejanji in da obstaja javni interes za razkritje.
Podatke so nato posredovali mednarodni novinarski mreži, ki je organizirala skupno preiskavo. Žvižgača od novinarjev nista prejela plačila, prav tako nista postavljala pogojev glede načina objavljanja.
Dokumentacija je bila posredovana tudi ameriškemu pravosodnemu ministrstvu in organu FinCEN, ki se ukvarja s preprečevanjem finančnega kriminala.
Obseg preiskave je izjemen. Milijoni elektronskih sporočil in notranjih dokumentov omogočajo vpogled ne le v posamezne transakcije, temveč tudi v razprave zaposlenih, odločitve nadrejenih in odzive banke na zaznana tveganja.
Prav ta notranja komunikacija je eden najpomembnejših delov razkritij, saj lahko pokaže razliko med tem, kar je finančna ustanova vedela, in tem, kako je dejansko ukrepala.
Največje vprašanje: So bili dobički pomembnejši od pravil?
Razkritja Inside Deutsche Bank odpirajo vprašanje, ki presega eno banko in posamezne znane osebnosti. Ali so lahko velike finančne ustanove zaradi poslovnih interesov pripravljene spregledati opozorila, ki bi pri manj vplivnih strankah privedla do prekinitve sodelovanja?
Preiskovalni novinarji so v dokumentih našli primere, v katerih so zaposleni opozarjali na tveganja pranja denarja, sankcij in spornih finančnih tokov. V posameznih primerih naj bi se poslovanje kljub temu nadaljevalo.
To še ni dokaz, da je celotno vodstvo banke zavestno sodelovalo pri kaznivih dejanjih. Je pa pomembno vprašanje za regulatorje, nadzorne organe in javnost, saj se od bank pričakuje, da bodo pri preverjanju tveganih strank upoštevale pravila ne glede na njihovo premoženje ali politični vpliv.
Epsteinovi računi, Trumpovi poslovni tokovi in povezave z ruskimi oligarhi so najbolj odmevni deli razkritja. Toda bistvo preiskave je širše: dokumenti kažejo, kako težko je lahko zagotoviti učinkovit nadzor nad velikanskimi finančnimi tokovi, kadar se ti prepletajo z vplivnimi posamezniki, mednarodno politiko in visokimi dobički.
Več kot 15 milijonov dokumentov tako ne odpira le vprašanja, kdo je prek Deutsche Bank prenašal denar, temveč predvsem, kdo je bil odgovoren za odločitve, da se poslovanje kljub opozorilom nadaljuje.
Od tega, kako bodo ugotovitve obravnavali regulatorji in pristojni organi, bo odvisno, ali bo razkritje ostalo predvsem velik medijski škandal ali pa bo imelo tudi nove pravne posledice.
Spletno uredništvo










