Svet je pretresel obsežen kibernetski napad, ki je prizadel spletna mesta nekaterih največjih svetovnih podjetij in medijskih hiš. Med izpostavljenimi so bili CNN, BBC, Ikea, Air France, Zoom in bančna skupina HSBC. Napadalci so prek skupnega zunanjega ponudnika programske opreme na spletne strani podtaknili zlonamerno kodo, s katero so poskušali krasti podatke plačilnih kartic, prestrezati kriptovalutna nakazila in napadati Applove naprave.
Varnostni raziskovalci so zaznali tudi dejansko nakazovanje denarja na kriptovalutne naslove napadalcev. Incident je razkril, kako lahko ena sama varnostna ranljivost ogrozi obiskovalce številnih sicer zaupanja vrednih spletnih strani.
Kibernetski napad, ki so ga odkrili v ponedeljek, 16. novembra, je prizadel približno 178 spletnih mest velikih mednarodnih podjetij in organizacij. Med njimi so bile nekatere najbolj obiskane spletne strani na svetu, od medijskih hiš in letalskih družb do tehnoloških podjetij, bank ter spletnih trgovin.
Posebnost napada je bila v tem, da hekerjem ni bilo treba posebej vdreti v računalniške sisteme vsakega podjetja. Namesto tega so izkoristili ranljivost pri zunanjem ponudniku programske opreme Optimizely, katerega orodja številne organizacije uporabljajo za prilagajanje spletnih strani in izboljševanje uporabniške izkušnje.
Zlonamerna koda se je tako lahko pojavila na spletnih straneh podjetij, ki jim obiskovalci običajno zaupajo. Prav to je napad naredilo posebej nevaren: uporabniku ni bilo treba obiskati očitno sumljivega spletnega mesta, da bi bil izpostavljen tveganju.
O incidentu so poročali Reuters, AFP, Cybernews in drugi specializirani mediji, podrobnosti pa je razkril varnostni raziskovalec Scott Helme.
Med tarčami CNN, BBC, Ikea, Air France in velike banke
Seznam spletnih mest, na katerih so varnostni raziskovalci zaznali prisotnost kompromitirane programske komponente, je obsegal približno 178 naslovov.
Med najbolj znanimi so bili ameriška televizijska mreža CNN, britanski BBC, pohištveni velikan Ikea, letalska skupina Air France-KLM, komunikacijska platforma Zoom in tehnološki podjetji Salesforce ter GitLab.
Na seznamu so bili tudi bančna skupina HSBC na območju Združenih arabskih emiratov, ameriško podjetje Equifax, proizvajalec naprav za shranjevanje kriptovalut Ledger in pretočna platforma Peacock.
Takšna raznolikost kaže, da napadalci niso ciljali zgolj ene gospodarske panoge. Potencialno so lahko dosegli uporabnike, ki so na spletnih straneh iskali novice, urejali potovanja, uporabljali poslovne storitve ali opravljali finančne transakcije.
Toda prisotnost zlonamerne komponente na spletni strani še ne pomeni, da je bil notranji informacijski sistem posameznega podjetja uspešno napaden. Prav tako ni potrjeno, da je vsak obiskovalec takšne strani utrpel krajo podatkov.
Reuters je poudaril, da ob prvih poročilih ni bilo mogoče ugotoviti celotnega obsega morebitnih zlorab ali potrditi uspešnosti vseh poskusov napada.
Ena ranljivost, na stotine izpostavljenih spletnih mest
V središču incidenta je platforma Optimizely, ki podjetjem omogoča izvajanje spletnih eksperimentov, prilagajanje vsebin in preizkušanje različnih različic spletnih strani.
Takšne storitve so v sodobnem spletnem okolju zelo razširjene. Podjetja z njimi ugotavljajo, kako obiskovalci uporabljajo njihove strani, katere vsebine jih zanimajo in kako izboljšati spletno prodajo ali druge storitve.
Za delovanje teh orodij se na spletne strani pogosto vključuje programska koda zunanjega ponudnika. Če napadalcu uspe spremeniti takšno kodo, se lahko škodljiva vsebina razširi na številna spletna mesta, ki uporabljajo isto storitev.
Varnostni strokovnjaki takšen pristop označujejo kot napad prek dobavne verige programske opreme. Namesto neposrednega napada na končno tarčo storilci izkoristijo ponudnika ali programsko komponento, od katere je odvisnih več drugih organizacij.
V konkretnem primeru so napadalci po ugotovitvah raziskovalcev v programske komponente Optimizely Web Experimentation vstavili zlonamerno kodo JavaScript.
To je programski jezik, ki ga spletni brskalniki uporabljajo za izvajanje številnih funkcij na spletnih straneh. Ob običajni uporabi omogoča interaktivne vsebine, obrazce in druge storitve. Če pa je koda zlonamerna, lahko poskuša prestrezati podatke ali izvajati nedovoljena dejanja.
Prav zaradi tega lahko kompromitirana zunanja komponenta predstavlja tveganje tudi na spletni strani podjetja, ki ima sicer ustrezno zaščitene lastne strežnike.
Napadalci so poskušali prestrezati podatke plačilnih kartic
Eden od namenov zlonamerne kode je bil prestrezanje podatkov, ki jih uporabniki vnašajo v spletne obrazce.
Po ugotovitvah varnostnih raziskovalcev je koda poskušala zajemati podatke plačilnih kartic med njihovim vnosom. Takšen način napada je posebej nevaren, ker lahko uporabnik podatke vnaša na legitimni spletni strani, ne da bi opazil, da jih skuša prestreči še nekdo drug.
Napadalci so poskušali pridobivati tudi piškotke spletnih brskalnikov. Ti se med drugim uporabljajo za ohranjanje prijavnih sej in delovanje spletnih storitev. Če napadalec pridobi ustrezne sejne podatke, lahko v določenih okoliščinah poskuša zlorabiti uporabniški račun.
Raziskovalci so zaznali še funkcionalnosti za zajemanje posnetkov zaslona. Takšni podatki lahko napadalcem razkrijejo dodatne informacije o uporabnikovi dejavnosti, čeprav samo zaznana zmožnost še ne dokazuje, da so bili posnetki dejansko pridobljeni pri vseh izpostavljenih obiskovalcih.
Koda je bila torej zasnovana za več različnih vrst zlorab. To kaže na poskus širšega izkoriščanja obiskovalcev, ne zgolj na enostavno preusmerjanje uporabnikov na lažne spletne strani.
Kriptovalutna nakazila preusmerjali v svoje denarnice
Poseben del napada je bil usmerjen proti uporabnikom kriptovalut.
Varnostni raziskovalci so ugotovili, da je zlonamerna koda poskušala zamenjati naslove kriptovalutnih denarnic z naslovi, ki so jih nadzorovali napadalci.
Takšna zloraba je lahko zelo učinkovita. Pri pošiljanju kriptovalut mora uporabnik praviloma vnesti ali prilepiti naslov prejemnikove denarnice. Če zlonamerna programska oprema ta naslov neopazno zamenja, lahko denar konča pri napadalcu.
Za razliko od številnih običajnih bančnih transakcij so potrjena kriptovalutna nakazila praviloma nepovratna. Če sredstva prispejo na naslov, ki ga nadzoruje storilec, je njihova povrnitev lahko zelo zahtevna.
Scott Helme je poročal, da so denarnice, povezane z napadalci, 16. novembra v približno devetih urah prejele za okoli 7.040 ameriških dolarjev kriptovalut.
To je pomemben podatek, saj kaže na dejansko zaznana nakazila. Vendar znesek ne predstavlja nujno celotne škode napada, prav tako iz njega ni mogoče sklepati, koliko posameznikov je bilo oškodovanih.
Raziskovalci so tako potrdili finančno dejavnost na naslovih napadalcev, medtem ko je širši obseg morebitnih ukradenih podatkov ostal predmet nadaljnjega preverjanja.
Posebej nevaren del napada je ciljal Applove naprave
Napad ni bil omejen na krajo podatkov iz spletnih obrazcev. Raziskovalci so zaznali tudi kodo, namenjeno izkoriščanju ranljivosti naprav z operacijskim sistemom iOS.
Po poročanju Anadolu Agency, ki se sklicuje na varnostno podjetje Report URI, so napadalci uporabljali tudi orodja za izkoriščanje ranljivosti, povezana z imenoma Coruna in DarkSword.
Takšna orodja lahko izkoriščajo varnostne pomanjkljivosti v operacijskem sistemu ali brskalniku. Njihov namen je lahko pridobitev dodatnega dostopa do naprave, ki ga običajna spletna stran ne bi smela imeti.
To ne pomeni, da je bil vsak iPhone, s katerim je uporabnik obiskal prizadeto spletno mesto, okužen. Uspešnost takšnega napada je lahko odvisna od različice operacijskega sistema, varnostnih posodobitev, konfiguracije naprave in drugih okoliščin.
Kljub temu je odkritje posebej pomembno, ker kaže, da napadalci niso poskušali pridobiti le podatkov, ki jih uporabnik neposredno vnese v spletno stran. Poskušali so tudi izkoristiti napravo, s katero je do spletne strani dostopal.
Prav kombinacija kraje finančnih podatkov, prestrezanja kriptovalut in poskusov napadov na mobilne naprave je eden od razlogov, zakaj je incident pritegnil veliko pozornosti varnostne skupnosti.
Podjetje Optimizely priznalo incident in odstranilo škodljivo kodo
Optimizely je potrdil, da je nepooblaščena oseba izkoristila ranljivost v storitvi Web Experimentation in v nekatere projekte strank vstavila zlonamerno programsko kodo.
Podjetje je sporočilo, da je ranljivost odpravilo, odstranilo vstavljeno kodo, sprejelo ukrepe za zaščito prizadetih uporabniških računov in uvedlo dodatne zaščite pred nepooblaščenim posredovanjem programske kode.
Prizadete stranke je o incidentu neposredno obvestilo.
Varnostni raziskovalci so medtem spremljali odstranjevanje škodljive kode s spletnih mest. Po podatkih, ki jih je objavila Anadolu Agency, je bilo 17. novembra ob 20.56 po univerzalnem času zlonamerno kodo še mogoče zaznati v 169 od 188 spremljanih programskih odsekov, manj kot uro pozneje pa le še v enem.
Številki 178 spletnih mest in 188 programskih odsekov nista enakovredni: eno spletno mesto lahko uporablja več posameznih skript oziroma komponent.
Podatki kažejo, da je bil odziv po odkritju incidenta razmeroma hiter. Večina zaznane škodljive kode je bila odstranjena v kratkem času, vendar to samo po sebi še ne razkrije celotnega obsega morebitnih predhodnih zlorab.
Kako so se odzvala prizadeta podjetja?
Reuters je pridobil odzive več podjetij, katerih spletne strani so bile povezane s kompromitirano storitvijo.
Salesforce in Ikea sta sporočila, da incident preiskujeta. Salesforce je kot previdnostni ukrep onemogočil izvajanje skript ponudnika Optimizely.
Podjetje Equifax je prav tako izvedlo preiskavo in prenehalo uporabljati prizadeto storitev. Ob tem je sporočilo, da ni odkrilo dokazov o vdoru v svoje sisteme.
Bančna skupina HSBC je navedla, da nepooblaščene skripte na njenih spletnih mestih niso bile aktivne.
Ti odzivi so pomembni, saj kažejo, da je treba razlikovati med zaznano prisotnostjo kompromitirane programske komponente in dejansko potrjeno zlorabo informacijskih sistemov posameznega podjetja.
Reuters ob objavi poročila ni prejel odzivov vseh omenjenih organizacij. Apple, Zoom in CNN se na prošnje za komentar niso takoj odzvali.
Celotna slika posledic napada zato še ni bila znana.
Kaj to pomeni za uporabnike v Sloveniji?
Čeprav med najbolj izpostavljenimi imeni ni bilo slovenskih podjetij, je dogodek pomemben tudi za slovenske uporabnike spleta.
Spletna mesta mednarodnih medijskih hiš, letalskih družb, trgovcev in tehnoloških podjetij namreč uporabljajo ljudje po vsem svetu. Slovenski uporabnik je lahko obiskoval katero od prizadetih spletnih strani enako kot uporabnik v Veliki Britaniji, Franciji ali Združenih državah Amerike.
Vendar iz doslej objavljenih podatkov ni mogoče ugotoviti, koliko obiskovalcev iz Slovenije je bilo izpostavljenih zlonamerni kodi oziroma ali je kateri od njih utrpel dejansko škodo.
Za uporabnike je pomembno predvsem, da ne sklepajo, da je bila njihova naprava okužena zgolj zato, ker so v zadnjih dneh obiskali spletno stran katerega od omenjenih podjetij.
Smiselno pa je biti pozoren na neobičajne transakcije, nepričakovane prijave v uporabniške račune in druga opozorila, ki bi lahko kazala na zlorabo.
Pri plačilnih karticah je priporočljivo redno spremljanje transakcij in takojšen stik z banko ob sumljivih bremenitvah. Uporabniki kriptovalut naj pred potrditvijo nakazila posebej skrbno preverijo celoten naslov prejemnikove denarnice.
Lastnikom iPhonov in iPadov varnostni strokovnjaki priporočajo redno nameščanje uradnih posodobitev sistema iOS oziroma iPadOS, saj te odpravljajo znane varnostne ranljivosti.
Kaj storiti, če ste obiskali katero od prizadetih strani?
Najpomembnejše je, da uporabniki ne reagirajo panično, temveč glede na dejansko tveganje.
Če je posameznik na prizadetem spletnem mestu v času napada vnašal podatke plačilne kartice, naj preveri transakcije in ob sumu zlorabe obvesti izdajatelja kartice.
Če je v istem obdobju uporabljal storitve za kriptovalutna nakazila, naj preveri zgodovino transakcij in naslove prejemnikov. Morebitna nepooblaščena nakazila je treba čim prej prijaviti ponudniku storitve oziroma pristojnim organom.
Ob sumu kraje prijavnih podatkov je priporočljiva menjava gesla in preverjanje aktivnih sej, kjer storitev to omogoča. Dodatno zaščito zagotavlja večfaktorska avtentikacija.
Pomembno je tudi redno posodabljanje spletnih brskalnikov in operacijskih sistemov. To je posebej relevantno pri napadih, ki poskušajo izkoristiti programske ranljivosti.
Ker ni potrjeno, da so bili vsi obiskovalci prizadetih strani kompromitirani, množična menjava vseh gesel ali preklic vseh plačilnih kartic zgolj zaradi obiska katere od omenjenih strani ni nujno potreben.
V primeru konkretnega opozorila banke, ponudnika storitve ali varnostne službe pa je treba upoštevati njihova navodila.
Napad razkril eno največjih slabosti sodobnega interneta
Incident z Optimizelyjem opozarja na širšo težavo sodobnih spletnih storitev: tudi velika podjetja so odvisna od številnih zunanjih ponudnikov programske opreme.
Spletna stran, ki jo obiskovalec vidi kot enotno storitev, je lahko v resnici sestavljena iz več deset programskih komponent različnih podjetij. Te skrbijo za analitiko, oglaševanje, prilagajanje vsebin, komunikacijo z uporabniki, plačila in druge funkcije.
Takšna ureditev omogoča hitrejši razvoj spletnih storitev, hkrati pa ustvarja dodatna tveganja. Če napadalci kompromitirajo enega od široko uporabljenih ponudnikov, lahko posledice občuti veliko organizacij.
Prav zato so napadi na dobavno verigo programske opreme posebej zahtevni. Posamezno podjetje ima lahko dobro zaščitene lastne sisteme, vendar je še vedno odvisno od varnosti zunanjih orodij.
Napad na Optimizely je pokazal, da lahko zlonamerna koda doseže obiskovalce zaupanja vrednih spletnih mest, ne da bi morali napadalci neposredno prevzeti nadzor nad vsako organizacijo posebej.
Škoda še ni dokončno znana
Varnostni raziskovalci so doslej potrdili obstoj zlonamerne kode, njen način delovanja in nakazila na kriptovalutne naslove, povezane z napadalci.
Podjetje Optimizely je priznalo varnostni incident in sporočilo, da je ranljivost odpravilo. Večina škodljive kode je bila po odkritju hitro odstranjena.
Kljub temu ostajajo odprta vprašanja o dejanskem številu oškodovanih uporabnikov, morebitni kraji plačilnih podatkov in uspešnosti napadov na Applove naprave.
Prav tako ni bilo javno potrjeno, kdo stoji za napadom. Zato bi bilo preuranjeno odgovornost pripisovati določeni državi, organizirani kriminalni skupini ali drugi konkretni skupini napadalcev.
Največje opozorilo tega incidenta je, da obisk zaupanja vredne spletne strani sam po sebi še ne zagotavlja popolne varnosti. Če je ogrožena programska komponenta, ki jo uporablja veliko podjetij, se lahko tveganje razširi daleč prek prvotne ranljivosti.
Skoraj 200 izpostavljenih spletnih mest je tako postalo primer, kako lahko ena varnostna pomanjkljivost ogrozi uporabnike po vsem svetu. Končni obseg škode pa bodo lahko pokazale šele nadaljnje preiskave.
Spletno uredništvo










