Strah, tesnoba in občutek neustreznosti – to so občutki, ki jih mladi danes izražajo pogosteje kot kdajkoli prej. Generacija, ki naj bi imela pred seboj vse možnosti, se vse pogosteje spopada z izgorelostjo, izolacijo in iskanjem pomoči pri strokovnjakih.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se delež otrok in mladostnikov, ki poročajo o duševnih težavah, stalno povečuje.
Čustvena stiska vpliva tudi na telo
Podatki NIJZ kažejo, da je primerjava obdobij pred in po pandemiji covida-19 razkrila občutno povečanje števila mladih z znaki depresije ali anksioznosti. Mladostniki, stari od 11 do 17 let, pogosteje poročajo o psihosomatskih simptomih, kar pomeni, da njihova čustvena stiska vpliva na telo, na primer v obliki glavobolov, bolečin v trebuhu ali nespečnosti.
V raziskavi HBSC iz leta 2022 se je skoraj sedem odstotkov mladostnikov uvrstilo v kategorijo z visoko stopnjo anksioznosti.
Porast predpisanih antidepresivov med mladimi
NIJZ poudarja, da večja ozaveščenost in lažje prepoznavanje simptomov vplivata na poročanje o težavah, a to ne zmanjšuje resničnosti težav. Trend naraščanja duševnih težav pri mladih je očiten, kar se odraža v povečanju predpisovanja antidepresivov.
Število mladostnikov, ki so prejeli vsaj en recept za antidepresive, se je v zadnjem desetletju povečalo za približno 80 odstotkov. Pri starostni skupini od 15 do 19 let se je delež povečal z 1,2 odstotka v letu 2013 na 2,2 odstotka v letu 2023.
Izjemne čakalne dobe za strokovno pomoč
Velik problem ostaja dostopnost do strokovne pomoči. Povprečna čakalna doba za prvi pregled pri pedopsihiatru je septembra letos znašala 294 dni za zelo nujne primere, 425 dni za hitre in več kot 600 dni za redne obravnave. Podobne čakalne dobe so tudi pri kliničnih psihologih.
To pomeni, da mladostnik, ki danes poišče pomoč, pogosto čaka več mesecev, preden pride do strokovnjaka.
Anksioznost: star pojav s sodobnimi izzivi
»Generalizirana anksiozna motnja je uradna diagnoza šele od leta 1980. To pomeni, da jo danes hitreje prepoznamo, pogosteje diagnosticiramo in o njej več govorimo,« pojasnjuje doc. dr. Helena Jeriček Klanšček.
Anksioznost pri otrocih in mladostnikih je ena najpogostejših duševnih motenj. V nacionalni raziskavi iz leta 2022 je 6,7 odstotka mladostnikov poročalo o visoki stopnji simptomov anksioznosti, pri dekletih 10,5 odstotka, pri fantih pa 2,8. Vzroki za te motnje so kompleksni in vključujejo družinske, socialne in genetske dejavnike.
Sodobni svet in vplivi na duševno zdravje
Družbena omrežja, negotovost glede prihodnosti, podnebne spremembe in gospodarska nestabilnost so dejavniki, ki obremenjujejo mlade. Po besedah dr. Jeriček Klanšček je sodobni življenjski slog prehiter in obremenjujoč, kar povečuje dovzetnost za stres in anksioznost.
Večja ozaveščenost o duševnem zdravju vodi k boljšemu prepoznavanju simptomov in iskanju pomoči, vendar lahko povzroči, da ljudje blažje oblike stiske dojemajo kot duševne motnje. Priznati, da nekaj ni v redu, in poiskati pomoč je ključnega pomena za okrevanje.
Kdo lahko pomaga?
Strokovnjaki poudarjajo, da mladostnik v stiski nikoli ne bi smel ostati sam. Pomembno je, da se pogovori z osebo, ki ji zaupa – to je lahko starš, učitelj, prijatelj ali katera druga odrasla oseba. Na voljo so tudi anonimni viri pomoči, kot sta TOM telefon in spletni portal To sem jaz.
Po mnenju dr. Jeriček Klanšček je ključno, da kot družba ustvarimo varna in spodbudna okolja za mlade. Starši in bližnji imajo pri tem ključno vlogo. Njihova podpora lahko mladostniku pomeni razliko med obupom in upanjem.
Anksioznost ni le osebna težava posameznika, temveč odsev družbe, ki je vse bolj napeta in tekmovalna. Mladi potrebujejo občutek, da jih vidimo, slišimo in sprejemamo.
Spletno uredništvo
