Pred nami je noč, ko bomo lahko spali eno uro dlje. V noči s sobote na nedeljo bomo namreč znova premaknili urne kazalce in prešli na zimski čas. Čeprav bo marsikdo dodatno uro spanca sprejel z veseljem, sprememba ne prinaša le prednosti. Že v nedeljo se bo začelo občutno prej temniti, nekateri pa bodo potrebovali več dni, da se bodo prilagodili novemu ritmu. Ob tem se ponovno odpira vprašanje, zakaj v Evropski uniji kljub dolgoletnim obljubam še vedno dvakrat letno premikamo uro.
V noči s sobote, 24. oktobra, na nedeljo, 25. oktobra 2026, bomo v Sloveniji prešli s poletnega na zimski čas. Ob 3. uri zjutraj bomo urne kazalce premaknili za eno uro nazaj, na 2. uro. To pomeni, da bo noč trajala uro dlje, nedelja pa bo imela namesto običajnih 24 kar 25 ur. Za tiste, ki jim med tednom primanjkuje spanca, bo to dobrodošla sprememba, vendar bomo posledice premika občutili tudi v naslednjih dneh, predvsem zaradi zgodnejšega sončnega zahoda in prilagajanja vsakodnevnih navad.
Letošnji premik ure bo nastopil na najzgodnejši možni datum po veljavnih evropskih pravilih. Prehod na zimski čas je namreč določen za zadnjo nedeljo v oktobru, ki lahko pade med 25. in 31. oktobrom. Lani smo kazalce premaknili 26. oktobra, prihodnje leto pa jih bomo šele 31. oktobra. Čeprav se datum vsako leto nekoliko spreminja, pravilo ostaja enako: spomladi uro premaknemo naprej, jeseni pa nazaj.
V nedeljo bo sonce zašlo že pred peto uro popoldne
Najopaznejša posledica prehoda na zimski čas bo sprememba razporeditve dnevne svetlobe. Jutra bodo po uri svetlejša, popoldnevi pa se bodo hitreje prevesili v temo. V Ljubljani bo sonce v soboto zašlo približno ob 18. uri, že v nedeljo pa okoli 16.58. Podobno bo tudi drugod po Sloveniji. V Mariboru bo nedeljski sončni zahod okoli 16.53, v Kopru pa približno ob 17.03. Razlika bo posebej opazna za vse, ki popoldne radi preživljajo na prostem, se odpravljajo na sprehode ali se iz službe vračajo v poznejših urah.
Pri tem je pomembno poudariti, da zaradi premika ure ne izgubimo dejanske dnevne svetlobe. Sonce bo še naprej vzhajalo in zahajalo glede na naravni potek dneva, spremenilo se bo le, koliko bo ob teh dogodkih kazala ura. Dnevi se zaradi približevanja zime sicer še naprej krajšajo, vendar to ni posledica premikanja kazalcev, temveč nagiba Zemljine osi in njenega gibanja okoli Sonca. Najkrajši dan nas bo letos pričakal šele 21. decembra, ko bo v Ljubljani dnevne svetlobe približno osem ur in 38 minut.
Dodatna ura spanca ne pomeni nujno boljšega počutja
Čeprav jesenski premik ure velja za prijaznejšega od spomladanskega, ko izgubimo eno uro spanca, sprememba ni povsem brez posledic. Naše telo namreč deluje po notranji biološki uri, ki uravnava spanje, budnost, telesno temperaturo in številne druge procese. Ta ritem je tesno povezan z izpostavljenostjo dnevni svetlobi, zato lahko že enourna sprememba uradnega časa pri nekaterih ljudeh povzroči začasne težave s spanjem, utrujenost ali slabšo zbranost.
Posebej občutljivi so lahko majhni otroci, starejši ljudje in posamezniki z ustaljenim urnikom spanja. Otroci se lahko še nekaj dni prebujajo ob uri, ki je bila običajna pred premikom, čeprav bodo kazalci kazali eno uro manj. Podobno se lahko zgodi ljudem, ki so vajeni zgodnjega vstajanja ali imajo težave z nespečnostjo. Nekateri spremembe skoraj ne opazijo, drugi pa potrebujejo več dni, da se njihovo telo povsem prilagodi novemu ritmu.
Strokovnjaki za spanje zato priporočajo, da tudi med prehodom na zimski čas ohranimo čim bolj reden urnik odhajanja v posteljo in vstajanja. Koristna je jutranja izpostavljenost naravni svetlobi, ki pomaga uskladiti notranjo biološko uro z novim časom. Pomembno je tudi, da se pred spanjem izogibamo pretirani uporabi elektronskih naprav, večjim količinam kofeina in drugim dejavnikom, ki lahko otežijo uspavanje. Dodatna ura je lahko priložnost za počitek, vendar je najbolje, da zaradi nje ne porušimo običajnega spalnega ritma.
Več teme pomeni tudi več previdnosti v prometu
Prehod na zimski čas bo vplival tudi na prometno varnost. Ker bo sonce po novem zahajalo približno eno uro prej po uri, bo več ljudi popoldne na cestah že v mraku ali temi. To velja predvsem za pešce, kolesarje in voznike, ki se v promet vključujejo ob koncu delovnega dne. V jesenskem času se vidljivost dodatno poslabša zaradi dežja, megle in mokrega cestišča, zato je potrebna še večja previdnost.
Vozniki morajo biti posebej pozorni na pešce na prehodih, kolesarje in otroke v bližini šol ter stanovanjskih naselij. Pešcem in kolesarjem lahko svetla oblačila, odsevni elementi in ustrezna osvetlitev bistveno izboljšajo vidnost. Ob tem velja opozoriti, da se lahko po premiku ure za nekaj dni spremenita tudi zbranost in občutek utrujenosti, kar je še dodaten razlog za previdno vožnjo. Čeprav sama sprememba časa ne pomeni, da bo promet nujno nevarnejši, je prilagoditev na drugačne svetlobne razmere pomembna za vse udeležence.
Katere ure bomo morali prestaviti sami?
Večina sodobnih naprav bo prehod na zimski čas opravila samodejno. Pametni telefoni, računalniki, tablični računalniki in številne pametne ure imajo praviloma omogočeno samodejno prilagajanje časovnemu pasu, zato uporabnikom ne bo treba storiti ničesar. Kljub temu je priporočljivo preveriti, ali so nastavitve datuma, časa in časovnega pasu pravilne, predvsem pri napravah, na katerih je samodejno prilagajanje izključeno.
Drugače je pri klasičnih stenskih urah, analognih budilkah, nekaterih gospodinjskih aparatih in starejših avtomobilih, kjer bo treba kazalce ali digitalni prikaz prestaviti ročno. Posebno pozornost je smiselno nameniti tudi napravam z vnaprej nastavljenimi časovnimi programi, denimo ogrevalnim sistemom, časovnikom in nekaterim varnostnim napravam. Pri načrtovanih nočnih potovanjih je treba upoštevati, da se bo ura med 2. in 3. uro ponovila, zato je priporočljivo preveriti vozne rede in čas odhoda neposredno pri prevozniku.
Evropska unija je ukinitev napovedovala že pred leti. Zakaj še vedno premikamo uro?
Premikanje ure je že dolgo predmet razprav, saj se pojavljajo vprašanja o njegovih dejanskih koristih in vplivu na zdravje ter vsakdanje življenje. Evropska komisija je septembra 2018 predstavila predlog za odpravo sezonskega premikanja ure, potem ko je javno posvetovanje pokazalo veliko podporo takšni spremembi. Evropski parlament je leta 2019 podprl odpravo premikanja kazalcev, vendar predlog ni postal zakonodaja, ki bi jo morale države članice izvajati.
Ključna ovira ostaja neusklajenost med državami članicami glede prihodnje ureditve časa. Če bi se posamezne države odločale povsem samostojno, bi lahko nastala nepregledna razporeditev časovnih pasov, kar bi povzročilo težave v čezmejnem prometu, gospodarstvu in vsakdanjem življenju prebivalcev. Zato je pomembno, da bi bile morebitne spremembe usklajene na evropski ravni. Svet Evropske unije potrjuje, da dokončna odločitev še ni bila sprejeta in da trenutno ni določenega časovnega načrta za njeno sprejetje.
Razprava se ne vrti zgolj okoli vprašanja, ali naj premikanje ure odpravimo, temveč tudi okoli tega, kateri čas bi države uporabljale vse leto. Zagovorniki stalnega poletnega časa poudarjajo prednosti daljših svetlih večerov, medtem ko zagovorniki standardnega oziroma zimskega časa opozarjajo na pomen jutranje svetlobe in boljše usklajenosti z naravnim ritmom človeka. Za zdaj pa velja, da bomo tudi v prihodnje ure premikali po dosedanjih pravilih, dokler na evropski ravni ne bo sprejeta drugačna odločitev.
Kdaj bomo uro ponovno premaknili?
Zimski čas bo v Sloveniji veljal do nedelje, 28. marca 2027, ko bomo ob 2. uri zjutraj kazalce ponovno premaknili naprej na 3. uro in prešli na poletni čas. Takrat bomo izgubili eno uro nočnega počitka, vendar bodo večeri po uri znova svetlejši. Do morebitne spremembe evropskih pravil bomo tako še naprej dvakrat letno prilagajali ure in svoje vsakodnevne navade.
Pred nami je torej noč, ki bo trajala nekoliko dlje kot običajno. Nekateri jo bodo izkoristili za dodatno uro spanja, drugi za daljši večer, marsikdo pa bo spremembo opazil šele v nedeljo popoldne, ko se bo začelo temniti presenetljivo zgodaj. Čeprav o ukinitvi premikanja ure govorimo že vrsto let, za zdaj ostaja del našega vsakdana. Zato nocoj pred spanjem ne pozabite preveriti ur, ki se ne prilagajajo samodejno. Ob 3. uri zjutraj se bodo kazalci vrnili na 2. uro, mi pa bomo vsaj za eno noč dobili nekaj, česar nam pogosto primanjkuje – dodaten čas za počitek.
Spletno uredništvo Goriške novice
