Nevarne vožnje s predelanimi mopedi, divjanje po mestnih ulicah, vožnja po zadnjem kolesu, beg pred policisti in celo uporaba gasilnega aparata proti policijskemu vozilu. Dogodki, ki jih policisti v zadnjih mesecih obravnavajo v različnih delih Slovenije, kažejo na vse resnejšo težavo, na katero opozarjajo tudi prebivalci. Med kršitelji so pogosto mladoletniki, nekateri pa vozijo mopede, ki lahko dosegajo hitrosti, primerljive z motornimi kolesi.
Policija opozarja, da takšno početje ne ogroža le mladih voznikov, temveč tudi pešce, kolesarje in druge udeležence v prometu.
Ob tem se odpira vprašanje, ali so obstoječi nadzor, kazni in odgovornost staršev dovolj učinkoviti, da bi preprečili nove tragedije.
Divjanje po mestih, nevarni manevri in izzivanje policistov
Na problem nevarnih voženj z mopedi in skuterji v zadnjem času opozarjajo prebivalci več slovenskih krajev. Med najbolj odmevnimi dogodki je bil incident v Kopru, kjer se je večja skupina mladostnikov s skuterji podila po mestu, eden izmed njih pa je med vožnjo proti policijskemu vozilu izpraznil gasilni aparat. Po poročanju 24ur je policijsko vozilo peljalo od tržnice proti Semedeli, ko so ga mladostniki na mopedih prehiteli, eden pa je proti njemu usmeril gasilni aparat. Za njimi se je več kot sto metrov vil gost bel oblak.
Takšno ravnanje presega običajne prometne prekrške. Poleg nevarne vožnje lahko namreč zmanjšanje vidljivosti zaradi izpraznjenega gasilnega aparata dodatno ogrozi voznike in druge udeležence v prometu. Posebej skrb vzbujajoče je, da se podobni dogodki ne odvijajo zgolj na odmaknjenih cestah, temveč tudi na mestnih ulicah, kjer se promet prepleta s pešci in kolesarji. Prebivalci Kopra so ob tem opozarjali, da so nevarnim vožnjam že večkrat priča, tudi na površinah, namenjenih kolesarjem.
O težavah poročajo tudi iz drugih krajev, med drugim iz Kranja in Kamnika. Na območju Kamnika so prebivalci opozarjali na hrupne vožnje, nevarne manevre in predelane skuterje, razpravo pa je dodatno razburil posnetek policijskega posredovanja proti motoristu. Takšni dogodki pogosto sprožijo nasprotujoče si odzive, saj nekateri poudarjajo potrebo po odločnejšem policijskem ukrepanju, drugi pa opozarjajo, da mora biti uporaba prisilnih sredstev vedno zakonita in sorazmerna.
Toda bistvo problema ostaja enako: javne ceste niso prostor za dokazovanje poguma, preizkušanje skrajnih zmogljivosti predelanih vozil ali nevarne manevre pred vrstniki. Vsaka takšna vožnja lahko v trenutku ogrozi tudi ljudi, ki pri početju mladih voznikov nimajo nobene vloge.
Moped, ki bi moral biti omejen, doseže skoraj 100 kilometrov na uro
Posebno težavo predstavljajo tehnično predelani mopedi. Ljubljanski prometni policisti so oktobra med nadzorom ustavili voznika mopeda, pri katerem je preizkus hitrosti na valjih pokazal kar 99,9 kilometra na uro. Gre za hitrost, ki je bistveno višja od omejitev, predvidenih za običajne mopede, in ki lahko ob izgubi nadzora povzroči izjemno hude posledice.
Še bolj skrb vzbujajoč primer so obravnavali na Obali. Policisti so zasegli predelan moped 15-letnika, ki je skozi predor Markovec vozil po zadnjem kolesu. Na izrednem tehničnem pregledu so ugotovili, da lahko vozilo doseže kar 109 kilometrov na uro. Zoper mladoletnika so napovedali obdolžilni predlog zaradi več kršitev cestnoprometnih predpisov, prekrškovni postopek pa tudi zoper njegovega očeta.
Takšni primeri razkrivajo, kako velika je lahko razlika med uradno kategorijo vozila in njegovimi dejanskimi zmogljivostmi po nedovoljenih predelavah. Policija opozarja, da lahko proizvajalci podobne modele homologirajo v različnih kategorijah, razlike med njimi pa so lahko povezane tudi z elektronskimi omejitvami hitrosti. Če se takšne omejitve odstranijo, vozilo lahko dosega bistveno višje hitrosti, čeprav njegova konstrukcija, zavore, pnevmatike in drugi varnostni elementi niso nujno prilagojeni takšni uporabi.
Pomembno je tudi razlikovati med hitrostjo, ugotovljeno na preizkusnih valjih, in dejansko izmerjeno hitrostjo med vožnjo po cesti. Rezultat preizkusa kaže zmogljivost predelanega vozila, ne dokazuje pa sam po sebi, da je voznik s tolikšno hitrostjo tudi vozil. Kljub temu gre za resno opozorilo, saj so lahko posledice uporabe takšnega mopeda v cestnem prometu izjemno nevarne.
Policija potrjuje več kršitev in prijav občanov
Na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da v zadnjih letih beležijo porast kršitev in obvestil občanov o nevarnem ravnanju mladoletnikov z mopedi in motornimi kolesi. Najpogosteje gre za nevarne vožnje, tehnično predelana vozila in vožnjo po zadnjem kolesu. To pomeni, da problem ni omejen le na posamezne odmevne posnetke na družbenih omrežjih, temveč se z njim vse pogosteje srečujejo tudi policisti na terenu.
Nevarno ravnanje lahko dodatno zapletejo poskusi bega pred policijo. Takšni dogodki so bili v preteklosti obravnavani tudi na območju Domžal in Trbovelj. Beg na dvokolesnem vozilu je lahko posebej tvegan, saj se lahko voznik zaradi strahu pred prijetjem odloči za nenadne manevre, neupoštevanje prometne signalizacije ali vožnjo po površinah, kjer so prisotni pešci.
Policisti morajo pri takšnih dogodkih presojati tudi tveganja morebitnega zasledovanja. Cilj ukrepanja je preprečiti nadaljnje kršitve in zaščititi ljudi, vendar se pri nevarni vožnji lahko razmere hitro zaostrijo. Zato so pomembni tako pravočasno zaznavanje kršitev kot ustrezna taktika policijskega posredovanja.
Ob tem se postavlja tudi vprašanje, ali je nadzor dovolj pogost in ali se policija na območja, kjer prebivalci večkrat prijavljajo nevarne vožnje, odziva z usmerjenimi preventivnimi in represivnimi ukrepi. Posamezna policijska akcija lahko začasno zmanjša število kršitev, trajnejše izboljšanje pa zahteva dosledno spremljanje problematičnih lokacij in ponavljajočih se kršiteljev.
Ko se dokazovanje pred vrstniki konča s smrtjo
Najhujše posledice nevarne vožnje niso poškodovana vozila ali izrečene globe, temveč izgubljena človeška življenja. Septembra letos je pri Šentilju umrl 15-letni voznik skuterja, ki je izgubil nadzor nad vozilom in trčil v betonski oporni zid. Njegove poškodbe so bile tako hude, da je umrl na kraju nesreče.
Tudi v letu 2025 sta se zgodili tragični prometni nesreči, v katerih sta življenje izgubila mlada udeleženca na dvokolesnih motornih vozilih. Na Ajdovskem je umrl mladoletni sopotnik, na Brezovici pri Ljubljani pa 16-letni voznik mopeda. Vsak takšen primer opozarja, kako ranljivi so vozniki in sopotniki na enoslednih vozilih, saj jih ob trčenju ne varuje karoserija, kot jo imajo potniki v avtomobilih.
Podatki Agencije za varnost prometa dodatno potrjujejo, da so posledice prometnih nesreč voznikov enoslednih motornih vozil lahko izjemno hude. Leta 2025 je v Sloveniji umrlo 30 voznikov takšnih vozil, medtem ko jih je leta 2024 umrlo 13. Med lanskimi smrtnimi žrtvami je bilo 26 voznikov motornih koles, trije vozniki mopedov in en voznik mopeda, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro.
Pri tem je pomembno poudariti, da navedeni podatki vključujejo voznike različnih starosti in ne predstavljajo statistike izključno mladoletnih udeležencev. Prav tako vseh nesreč ni mogoče pripisati objestni vožnji ali tehničnim predelavam. Vseeno pa številke kažejo, kako resne so lahko posledice prometnih nesreč na motornih dvokolesnikih.
Policija mopede zaseže, nato pa se nekateri vrnejo na cesto
Eden od problemov, na katerega opozarjajo policisti, je tudi učinkovitost zasegov nevarno predelanih vozil. Policija lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih moped zaseže in zoper kršitelja sproži ustrezen postopek, vendar o nadaljnji usodi vozila odloča pristojno sodišče. V praksi se zato dogaja, da je zaseženo vozilo vrnjeno lastniku, čeprav je bilo pred tem uporabljeno pri nevarnih prometnih kršitvah.
Na Obali so policisti opisali primer 15-letnika, ki je z mopedom vozil po zadnjem kolesu. Po ugotovljenih kršitvah so mu predelano vozilo zasegli, vendar je bilo po obdolžilnem predlogu vrnjeno njegovim staršem z navodilom, naj ga spravijo v tehnično brezhibno stanje. Po navedbah policije je mladoletnik pozneje nadaljeval s kršitvami, zato so napovedali nov postopek.
Takšni primeri odpirajo vprašanje, ali obstoječi ukrepi dovolj učinkovito preprečujejo ponavljanje nevarnih ravnanj. Zaseg vozila lahko predstavlja pomemben poseg, vendar njegov učinek oslabi, če se vozilo brez ustrezne odprave nepravilnosti ponovno uporablja na javnih cestah.
Po drugi strani vračilo zaseženega vozila samo po sebi še ne pomeni, da je sodišče ravnalo napačno. Odločitve morajo temeljiti na zakonskih pogojih, dokazih in načelu sorazmernosti, upoštevati pa je treba tudi lastninske pravice oseb, ki niso nujno same storile prekrška.
Ključno vprašanje zato ni zgolj, ali bi morala sodišča izrekati strožje ukrepe, temveč tudi, ali je obstoječa zakonodaja dovolj jasna in učinkovita pri preprečevanju ponavljajočih se nevarnih kršitev.
Starši ne morejo prezreti, s kakšnim vozilom se vozi njihov otrok
Policija posebej opozarja na odgovornost staršev in skrbnikov. V nekaterih primerih namreč ugotavljajo, da starši ne preverjajo, ali je moped njihovega otroka tehnično ustrezen, oziroma dopuščajo uporabo vozil, za katera mladoletnik ne izpolnjuje predpisanih pogojev. Po navedbah policistov se dogaja tudi, da starši vedo za odstranjene omejitve hitrosti, pa kljub temu otroku omogočajo nadaljnjo uporabo vozila.
Takšno ravnanje ni nepomembno. Mladoletnik lahko razume predelavo kot način povečanja zmogljivosti mopeda ali dokazovanja pred vrstniki, odrasli pa bi morali prepoznati tudi posledice, ki jih takšen poseg lahko povzroči. Vozilo, ki je bilo prvotno namenjeno bistveno nižjim hitrostim, lahko po predelavi postane neprimerno za varno uporabo v prometu.
Starši zato ne bi smeli preverjati zgolj tega, ali ima otrok čelado in ali je vozilo registrirano. Pomembno je tudi, ali so bile na mopedu opravljene nedovoljene predelave, ali ustreza kategoriji, za katero ima mladoletnik pravico voziti, in ali se otrok zaveda tveganj nevarne vožnje.
Policija ob tem preverja tudi morebitno odgovornost staršev zaradi opustitve dolžnega nadzorstva. To ne pomeni, da so starši samodejno odgovorni za vsak prekršek svojega otroka, lahko pa ob izpolnjenih zakonskih pogojih odgovarjajo za lastno opustitev predpisanih dolžnosti.
Vzgoja za prometno varnost se ne začne šele takrat, ko mladostnik prvič sede na moped. Začne se s spoštovanjem prometnih pravil, zgledom odraslih in jasnim sporočilom, da nevarno ravnanje na cesti ni sprejemljivo.
Strožje kazni ali več nadzora? Samo eno verjetno ne bo dovolj
Ob vse pogostejših opozorilih prebivalcev se pojavljajo pozivi k strožjim kaznim, pogostejšemu policijskemu nadzoru in odločnejšemu ukrepanju proti ponavljajočim se kršiteljem. Takšne zahteve so razumljive, saj nevarna vožnja ne ogroža samo tistega, ki se zanjo odloči, temveč tudi povsem naključne mimoidoče.
Toda zgolj višina kazni ni nujno odločilna. Pomembno je tudi, kako verjetno je, da bo kršitev odkrita, kako hitro bo sledil postopek in ali bo ukrep dejansko preprečil ponavljanje nevarnega ravnanja. Če se kršitelji kljub večkratnim postopkom vračajo na ceste z istimi neustreznimi vozili, je smiselno preveriti, kje sistem ne dosega svojega namena.
Agencija za varnost prometa poudarja pomen usklajenega delovanja različnih institucij in preventivnih aktivnosti. Policisti med motoristično sezono izvajajo nadzore hitrosti, nevarnega prehitevanja, izsiljevanja prednosti, uporabe zaščitne opreme in psihofizičnega stanja voznikov. Pri mopedih je posebej pomemben tudi nadzor tehnične brezhibnosti in nedovoljenih predelav.
Ob tem bi bilo smiselno več pozornosti nameniti tudi sodelovanju med šolami, starši, policijo in lokalnimi skupnostmi. Mladi morajo razumeti, da nevarna vožnja ni zgolj prekršek, za katerega lahko dobijo globo, temveč ravnanje, ki lahko v nekaj sekundah povzroči trajno invalidnost ali smrt.
Dokazovanje poguma ne sme ogrožati drugih
Primeri iz Kopra, Kamnika, Ljubljane in drugih krajev kažejo, da nevarne vožnje z mopedi niso več zgolj vprašanje hrupa ali motenja javnega reda. Predelani mopedi, ki dosegajo hitrosti okoli 100 kilometrov na uro ali več, lahko predstavljajo resno nevarnost za vse udeležence v prometu. Kadar se temu pridružijo še vožnja po zadnjem kolesu, nevarni manevri in beg pred policijo, se tveganje dodatno poveča.
Hkrati je treba jasno povedati, da večina mladih, ki uporablja mopede in motorna kolesa, ni nujno povezana s takšnim ravnanjem. Mnogi vozijo odgovorno in spoštujejo prometna pravila. Prav zato je pomembno, da se ukrepi usmerijo proti konkretnim kršitvam in nevarnim vozilom, ne pa proti celotni generaciji mladih voznikov.
Odgovornost za varnost na cestah ne more biti prepuščena samo policiji. Starši morajo vedeti, kakšna vozila uporabljajo njihovi otroci, pristojne institucije morajo učinkovito obravnavati ponavljajoče se kršitve, mladi vozniki pa morajo razumeti, da cesta ni prostor za dokazovanje pred prijatelji. Ko predelan moped doseže hitrost, primerljivo z motornim kolesom, posledice morebitne napake niso več nedolžna mladostniška izkušnja. Lahko so nepopravljive. In ukrepati je treba, preden se naslednja nevarna vožnja konča s smrtjo.
Spletno uredništvo
