Na območju Divače, Kozine in italijanske Bazovice je v sredo, 21. oktobra, potekala skupna vaja slovenske in italijanske policije, s katero so preverjali pripravljenost na čezmejno zasledovanje osumljencev kaznivih dejanj. Policisti obeh držav so preizkusili postopke, ki jim pod določenimi pogoji omogočajo nadaljevanje zasledovanja tudi po prečkanju državne meje. Čeprav je šlo tokrat za načrtovano usposabljanje, policijska statistika kaže, da se takšni postopki uporabljajo tudi v resničnih primerih.
Slovenska policija je od začetka leta 2024 do 21. oktobra letos zasledovanje na italijansko ozemlje nadaljevala že 19-krat, italijanski varnostni organi pa so v istem obdobju petkrat nadaljevali zasledovanje na slovenskem ozemlju.
Slovenski in italijanski policisti skupaj preverjali pripravljenost
V sredo je na območju Policijske uprave Koper in italijanske Kvesture Trst potekala skupna policijska vaja, namenjena preverjanju postopkov čezmejnega zasledovanja. Aktivnosti so izvajali na območju med Divačo, Bazovico v Italiji in Kozino, kjer so policisti obeh držav preizkušali sodelovanje pri zasledovanju oseb, ki bi se lahko s prečkanjem državne meje poskušale izogniti policijskemu postopku.
Kot so pojasnili na Policijski upravi Koper, je bil osrednji namen vaje preveriti operativne zmogljivosti policijskih enot, izboljšati medsebojno usklajevanje in preizkusiti učinkovitost komunikacije med slovenskimi in italijanskimi varnostnimi organi. Posebno pozornost so namenili hitri izmenjavi informacij, saj lahko prav pravočasno obveščanje pristojnih služb odloča o uspešnosti nadaljevanja zasledovanja čez državno mejo.
Pri tovrstnih postopkih ni pomembno zgolj to, kako hitro se policisti odzovejo na dogodek, temveč tudi, ali imajo vsi sodelujoči pravočasne in pravilne informacije. Policijske enote morajo vedeti, kdo je zasledovana oseba, kakšne so okoliščine dogodka, kakšno nevarnost bi lahko predstavljala in katere enote sodelujejo pri ukrepanju. Ker zasledovanje poteka na ozemlju dveh držav, je usklajenost še toliko pomembnejša.
Sredina vaja je bila zato namenjena predvsem preverjanju pripravljenosti na takšne okoliščine. Policija je po zaključku izvedla tudi analizo aktivnosti, ugotovitve pa bo uporabila pri nadaljnjem usposabljanju in izboljševanju čezmejnega sodelovanja.
Državna meja ne pomeni nujno konca policijskega zasledovanja
Čezmejno zasledovanje je posebna oblika mednarodnega policijskega sodelovanja, ki omogoča, da policisti ene države pod predpisanimi pogoji nadaljujejo zasledovanje osebe tudi na ozemlju sosednje države. Namen takšne ureditve je preprečiti, da bi se osumljenci kaznivih dejanj ali osebe, ki se skušajo izogniti policijskemu postopku, izognili ukrepanju zgolj s prečkanjem državne meje.
Slovenija in Italija imata to področje urejeno z meddržavnim sporazumom, ki določa pogoje za sodelovanje policijskih organov. Pri tem ne gre za neomejeno pristojnost policistov ene države na ozemlju druge. Čezmejno zasledovanje je dovoljeno le ob izpolnjenih pravnih pogojih, policisti pa morajo upoštevati predpisane postopke in pristojnosti organov države, na katere ozemlju nadaljujejo ukrepanje.
Takšna ureditev je še posebej pomembna na območjih, kjer se prometne povezave in vsakodnevno življenje prebivalcev tesno prepletajo prek državne meje. Območje med slovenskim Krasom in Trstom je izrazito čezmejno, saj ga vsak dan prečkajo številni prebivalci, zaposleni, turisti in drugi potniki.
Državne meje pa lahko prečkajo tudi osebe, povezane s kaznivimi dejanji. Zato je za učinkovito policijsko delo pomembno, da obstajajo pravne in operativne možnosti za nadaljevanje postopkov, kadar so izpolnjeni pogoji za čezmejno zasledovanje.
Pri tem je treba razlikovati med čezmejnim zasledovanjem in običajnimi policijskimi kontrolami. Sredina vaja se je nanašala na posebej urejen postopek nadaljevanja zasledovanja, ne na splošno izvajanje policijskih pooblastil na ozemlju sosednje države.
V vaji sodelovale številne policijske enote
Na slovenski strani so sodelovali policisti več policijskih postaj Policijske uprave Koper, Operativno-komunikacijskega centra PU Koper in Sektorja uniformirane policije PU Koper. V aktivnosti so bili vključeni tudi predstavniki Generalne policijske uprave, kar kaže na pomen usklajevanja med lokalno in državno ravnjo policijskega delovanja.
Na italijanski strani so sodelovali policisti Sektorja mejne policije iz Trsta, predstavniki Kvesture Trst ter Centra za policijsko sodelovanje Vrata Megvarje oziroma Thörl-Maglern. Gre za sodelovanje različnih policijskih struktur, ki imajo pri čezmejnih postopkih svoje naloge in pristojnosti.
Posebej pomembno vlogo imajo operativno-komunikacijski centri, saj zagotavljajo sprejemanje in posredovanje informacij ter usklajevanje policijskih enot. Pri zasledovanju, ki se lahko hitro premika med različnimi območji, je nemoteno komuniciranje bistvenega pomena.
Vaja je bila namenjena tudi preverjanju, kako učinkovito se lahko informacije prenesejo med pristojnimi službami obeh držav. V praksi namreč ni dovolj, da posamezna patrulja razpolaga s podatki o zasledovani osebi. Z njimi morajo biti pravočasno seznanjene tudi druge enote, ki lahko sodelujejo pri nadaljnjem ukrepanju.
Sodelujoči so zato posebno pozornost namenili skupnemu načrtovanju, usklajenemu izvajanju postopkov in krepitvi zaupanja med policisti obeh držav. Prav medsebojno poznavanje načinov dela je pomembno, kadar morajo policijske enote v dejanskem primeru ukrepati hitro.
Slovenski policisti v manj kot treh letih 19-krat zasledovali čez mejo
Da čezmejno zasledovanje ni zgolj teoretična možnost, potrjujejo tudi statistični podatki, ki jih je ob sredini vaji predstavila Policijska uprava Koper. Slovenska policija je leta 2024 na ozemlje Italije izvedla šest čezmejnih zasledovanj, leta 2025 sedem, letos pa do vključno 21. oktobra še šest.
Skupaj to pomeni 19 primerov v obdobju od začetka leta 2024 do 21. oktobra 2026. Podatki kažejo, da slovenski policisti možnost nadaljevanja zasledovanja na italijanskem ozemlju uporabljajo redno, čeprav gre za poseben postopek, ki je vezan na zakonsko določene okoliščine.
V nasprotni smeri je bilo primerov manj. Italijanski varnostni organi so leta 2024 zasledovanje na ozemlje Slovenije nadaljevali dvakrat, leta 2025 enkrat, letos do 21. oktobra pa prav tako dvakrat. Skupno je bilo torej v obravnavanem obdobju evidentiranih pet takšnih primerov.
Če seštejemo podatke obeh držav, je bilo v manj kot treh letih zabeleženih 24 čezmejnih zasledovanj. Pri tem je pomembno poudariti, da gre za število izvedenih postopkov, ne za število prijetih oseb ali uspešno zaključenih kriminalističnih preiskav. Policija v posredovanem sporočilu ni navedla, koliko zasledovanj se je končalo s prijetjem osumljencev.
Prav tako podatki sami po sebi ne pojasnjujejo, zakaj je bilo zasledovanj iz Slovenije v Italijo več kot v obratni smeri. Razlogi so lahko povezani z okoliščinami posameznih dogodkov, prometnimi povezavami in drugimi operativnimi dejavniki, vendar policija teh razlik ni posebej pojasnila.
Hitro obveščanje je lahko odločilno
Eden najpomembnejših ciljev skupne vaje je bilo preverjanje hitrosti in učinkovitosti izmenjave informacij. Ko policisti med zasledovanjem prečkajo državno mejo, se namreč ne spremeni le območje njihovega delovanja, temveč tudi pravni in organizacijski okvir nadaljnjega postopka.
Pristojni organi sosednje države morajo biti ustrezno obveščeni, policijske enote pa morajo svoje ravnanje uskladiti z veljavnimi pravili. To zahteva natančno komunikacijo, jasno razdelitev nalog in poznavanje postopkov, ki veljajo v obeh državah.
V dejanskih primerih je lahko čas odločilen dejavnik. Če informacije do pristojnih služb prispejo prepozno ali so nepopolne, se lahko zmanjša učinkovitost zasledovanja. Hkrati morajo policisti ves čas skrbeti za varnost drugih udeležencev v prometu, prebivalcev in vseh sodelujočih.
Prav zato so praktične vaje pomembne tudi takrat, ko imajo policijske enote že dolgoletne izkušnje s čezmejnim sodelovanjem. Omogočajo preverjanje postopkov v nadzorovanih okoliščinah, prepoznavanje morebitnih pomanjkljivosti in izboljševanje pripravljenosti za resnične dogodke.
Na Policijski upravi Koper poudarjajo, da je krepitev zaupanja med policijskimi organi obeh držav eden ključnih elementov uspešnega sodelovanja. Kadar se policisti poznajo, razumejo pristojnosti svojih kolegov in imajo vzpostavljene učinkovite komunikacijske poti, je lahko tudi odzivanje v zahtevnejših okoliščinah bolj usklajeno.
Sodelovanje ni omejeno le na zasledovanje osumljencev
Slovenska in italijanska policija na obmejnem območju že vrsto let sodelujeta na različnih področjih zagotavljanja varnosti. Poleg preprečevanja in odkrivanja čezmejne kriminalitete sodelujeta tudi pri obravnavi nezakonitih migracij ter drugih varnostnih vprašanj, ki lahko vplivajo na prebivalce obeh držav.
Takšno sodelovanje je pomembno predvsem zato, ker se številne oblike kriminalitete ne ustavijo na državni meji. Osebe, povezane s kaznivimi dejanji, lahko uporabljajo prometne povezave med državami, posamezna dejanja pa imajo lahko posledice na obeh straneh meje.
Izmenjava informacij, skupna usposabljanja in neposredni stiki med policijskimi enotami zato omogočajo učinkovitejše odzivanje na dogodke, ki zahtevajo sodelovanje več držav. Čezmejno zasledovanje je le eden od mehanizmov, ki jih imajo policijski organi na voljo.
Pomembno je tudi, da takšno sodelovanje poteka v skladu s pravili in ob spoštovanju pristojnosti posameznih držav. Učinkovito policijsko delo namreč ne temelji samo na hitrosti ukrepanja, temveč tudi na zakonitosti postopkov in zagotavljanju varnosti ljudi.
Za prebivalce obmejnih območij to pomeni, da si slovenski in italijanski varnostni organi prizadevajo za usklajeno obravnavanje dogodkov, ki bi lahko vplivali na varnost na obeh straneh meje.
Po vaji analiza in nadaljnje izboljšave
Po zaključku sredinega usposabljanja so sodelujoči opravili analizo izvedenih aktivnosti. Namen takšne analize je preveriti, kako so posamezni postopki potekali v praksi, ali je bilo usklajevanje ustrezno in kje bi bilo mogoče sodelovanje še izboljšati.
Policijska uprava Koper je pojasnila, da bodo ugotovitve in pridobljene izkušnje uporabili pri nadaljnjem usposabljanju policistov ter nadgradnji sodelovanja z italijanskimi varnostnimi organi. To pomeni, da vaja ni bila namenjena zgolj preverjanju trenutne pripravljenosti, temveč tudi načrtovanju prihodnjega dela.
Redna skupna usposabljanja so pomembna zaradi sprememb v načinih delovanja kriminalnih skupin, prometnih povezavah in organizaciji policijskega dela. Policisti morajo biti pripravljeni na različne okoliščine, v katerih je potrebno hitro, vendar zakonito in varno ukrepanje.
Prav zato imajo takšne vaje širši pomen od samega območja, na katerem potekajo. Izkušnje, pridobljene pri sodelovanju med Koprom in Trstom, lahko prispevajo k izboljševanju postopkov tudi pri drugih oblikah mednarodnega policijskega sodelovanja.
Meja ne sme postati prednost za storilce kaznivih dejanj
Sredina vaja med Divačo, Bazovico in Kozino je znova pokazala, kako pomembno je usklajeno delo slovenskih in italijanskih policistov. Čeprav je šlo za načrtovano usposabljanje, statistika zadnjih let potrjuje, da se čezmejno zasledovanje uporablja tudi v dejanskih policijskih postopkih.
Od začetka leta 2024 do 21. oktobra letos je bilo med Slovenijo in Italijo evidentiranih 24 takšnih zasledovanj v obeh smereh. Vsak tak primer zahteva usklajeno komunikacijo, poznavanje pravil in učinkovito sodelovanje pristojnih organov.
Policija zato poudarja pomen rednih vaj, s katerimi lahko preverja pripravljenost enot, odpravlja morebitne pomanjkljivosti in krepi zaupanje med policisti obeh držav.
Državna meja je pomembna pravna in ozemeljska ločnica, vendar ne sme samodejno pomeniti možnosti za izogibanje policijskim postopkom. Prav zato sta Slovenija in Italija vzpostavili pravila, ki ob določenih pogojih omogočajo nadaljevanje zasledovanja tudi na ozemlju sosednje države. Sredina vaja je bila pomemben preizkus teh postopkov, njen končni cilj pa je večja varnost prebivalcev na obeh straneh meje.
Spletno uredništvo Goriške novice
