Zaradi obilnejših padavin, napovedanih za sredo, 21., in četrtek, 22. oktobra, se povečuje nevarnost nastanka zemeljskih plazov. Geološki zavod Slovenije opozarja na možnost plazenja tal, opozorilo pa velja tudi za območje Mestne občine Nova Gorica.
Občina prebivalce poziva k dodatni previdnosti, predvsem na pobočjih in območjih, kjer so se že pojavljale težave z nestabilnim zemljiščem. Posebej pozorni naj bodo na nove razpoke v tleh in stenah objektov, posedanje zemljišča ter druge spremembe, ki bi lahko nakazovale premikanje zemeljskih mas.
Obilne padavine povečujejo nevarnost plazenja tal
Mestna občina Nova Gorica je prebivalce opozorila na povečano nevarnost zemeljskih plazov zaradi napovedanih padavin. Opozorilo temelji na informacijah Geološkega zavoda Slovenije, ki spremlja razmere in ocenjuje možnost nastanka plazov ob intenzivnejšem deževju.
V sredo in četrtek bo Slovenijo prešla vremenska fronta, ki bo prinesla padavine in ohladitev. Največ dežja je bilo napovedanega za zahodni in severozahodni del države, zato je potrebna dodatna pozornost tudi na Goriškem, kjer lahko razgiban teren ob večji namočenosti postane nestabilen.
Zemeljski plazovi nastanejo, ko se zaradi različnih dejavnikov poruši ravnovesje zemeljskih mas na pobočju. Eden pomembnejših sprožilcev so prav obilne ali dolgotrajne padavine. Voda pronica v tla, povečuje njihovo težo in lahko zmanjša odpornost zemljine proti premikanju. Kadar se takšne razmere pojavijo na strmejšem ali že nestabilnem območju, se možnost zdrsa poveča.
Nevarnost ni omejena zgolj na trenutek najmočnejšega dežja. Voda lahko v globlje plasti tal pronica postopoma, zato se posamezni premiki lahko pojavijo tudi po tem, ko padavine že ponehajo. Prav zaradi tega je spremljanje sprememb na zemljiščih pomembno tudi v naslednjih dneh.
Občinsko opozorilo ne pomeni, da se bo plaz zagotovo sprožil, niti ne potrjuje, da je na območju mestne občine že prišlo do novega plazenja. Pomeni pa, da so vremenske razmere takšne, da je možnost pojava povečana in da je potrebna večja previdnost.
Na Goriškem je zaradi razgibanega terena potrebna posebna pozornost
Mestna občina Nova Gorica obsega tako urbana območja kot številna naselja na pobočjih, v gričevnatem in hribovitem svetu. Prav raznolikost terena je eden od razlogov, da se lahko posledice obilnejših padavin med posameznimi območji precej razlikujejo.
Na stabilnejših in položnejših zemljiščih lahko dež povzroči predvsem zastajanje vode ali površinsko odtekanje, medtem ko lahko na strmejših pobočjih prispeva k premikanju zemeljskih mas. Pomembne so tudi geološka sestava tal, predhodna namočenost, odvodnjavanje in morebitni starejši plazovi.
Posebej pozorni morajo biti prebivalci, ki živijo pod strmimi pobočji, ob brežinah ali na zemljiščih, kjer so bile v preteklosti že opažene razpoke oziroma posedanje. Prav tako je previdnost smiselna ob lokalnih cestah, kjer lahko manjši zdrsi zemljine ali kamenja ovirajo promet.
Geološki zavod Slovenije za ocenjevanje dolgoročne dovzetnosti območij za plazenje pripravlja tudi opozorilne karte verjetnosti pojavljanja zemeljskih in hribinskih plazov. Takšni prikazi pomagajo prepoznati območja, na katerih so zaradi naravnih značilnosti tal in reliefa plazovi verjetnejši.
Vendar opozorilne karte niso napoved, da se bo plaz na določeni parceli dejansko sprožil. Za presojo konkretne nevarnosti na posameznem zemljišču so potrebne podrobnejše strokovne analize in po potrebi terenski pregled.
Razpoke v tleh in stenah so lahko prvi opozorilni znak
Mestna občina Nova Gorica prebivalce posebej opozarja, naj spremljajo morebitne spremembe na zemljiščih in objektih. Med pomembnejšimi znaki so nove razpoke v tleh, širjenje že obstoječih razpok, posedanje zemljišča ter spremembe na stenah stanovanjskih in drugih stavb.
Takšne spremembe lahko nakazujejo, da se zemljišče premika. Vendar vsaka razpoka še ne pomeni zemeljskega plazu, saj lahko nastane tudi zaradi drugih vzrokov, na primer posedanja temeljev ali temperaturnih vplivov. Posebno pozornost je zato treba nameniti novim spremembam, ki se pojavijo nenadoma ali se v kratkem času opazno povečujejo.
Opozorilni znaki se lahko pokažejo tudi v okolici hiše. Mednje sodijo nagibanje ograj, podpornih zidov, dreves ali drogov, spremembe na dovoznih poteh in stopnicah ter nenavadno izbočenje ali ugrezanje dela zemljišča. Na pobočjih je lahko pomemben znak tudi pojav vode na mestu, kjer je prej ni bilo, ali nenadna sprememba njenega odtekanja.
Posebej zaskrbljujoče je, kadar se več takšnih znakov pojavi hkrati. Če se na primer na vrtu odpre nova razpoka, bližnji podporni zid pa se začne nagibati, je potrebna takojšnja previdnost. Prebivalci naj se takšnemu območju ne približujejo po nepotrebnem in naj ne poskušajo sami ugotavljati stabilnosti terena z izkopavanjem ali drugimi posegi.
Pri opazovanju sprememb je najpomembnejša lastna varnost. Če obstaja možnost, da se zemljišče aktivno premika, ni primerno hoditi na rob razpok, pod nestabilne brežine ali na območje, kjer bi lahko prišlo do zdrsa.
Kaj storiti, če opazite premikanje zemljišča?
Če prebivalci opazijo znake, ki bi lahko kazali na nastanek ali ponovno aktiviranje zemeljskega plazu, naj najprej ocenijo, ali so sami oziroma njihovi bližnji neposredno ogroženi. Če obstaja neposredna nevarnost za ljudi ali objekt, naj se umaknejo na varno mesto in pokličejo številko 112.
Ob klicu je pomembno čim natančneje opisati lokacijo in opažene spremembe. Operaterju je treba povedati, ali so ogroženi ljudje, stanovanjski objekti, ceste ali druga infrastruktura ter ali se zemljišče vidno premika. Takšne informacije pristojnim službam pomagajo pri oceni razmer in organizaciji ustreznega odziva.
Če nevarnost ni neposredna, vendar se na zemljišču pojavljajo nove razpoke, posedanje ali druge nenavadne spremembe, je smiselno o tem obvestiti pristojne občinske službe oziroma civilno zaščito. Pri tem je priporočljivo navesti čim bolj natančno lokacijo in opis opaženih sprememb.
Fotografiranje lahko pomaga pri spremljanju razvoja razpok, vendar samo, če ga je mogoče opraviti z varnega mesta. Zaradi dokumentiranja sprememb se nikoli ni primerno približevati nestabilnemu pobočju ali vstopati v objekt, za katerega obstaja sum, da je ogrožen.
Če pristojne službe odredijo umik ali evakuacijo, je treba njihova navodila dosledno upoštevati. Zemeljski plazovi se lahko premikajo različno hitro, zato ni vedno mogoče zanesljivo oceniti, koliko časa je še na voljo za varen umik.
Nevarnost lahko ostane tudi po koncu dežja
Ena pogostih zmot je prepričanje, da se nevarnost zemeljskih plazov konča takoj, ko preneha deževati. V resnici lahko tla ostanejo močno namočena še več dni, voda pa se lahko v posameznih plasteh zadržuje in še naprej vpliva na stabilnost pobočij.
Pri daljših padavinskih obdobjih je pomembna skupna količina vode, ki jo tla prejmejo, ne zgolj intenzivnost posameznega naliva. Če so tla že pred začetkom močnejšega deževja nasičena z vodo, lahko dodatne padavine hitreje povzročijo nestabilnost.
Zaradi tega je potrebna previdnost tudi po četrtku, ko naj bi se vreme postopoma izboljšalo. Če se na pobočju pojavijo spremembe, jih prebivalci ne smejo prezreti samo zato, ker je dež že ponehal.
Posebej pomembno je spremljanje starejših plazovitih območij. Zemeljski plaz, ki se je v preteklosti umiril, se lahko ob ponovni namočenosti tal znova aktivira. Tudi manjši premiki lahko poškodujejo ceste, komunalne vode, podporne zidove ali temelje objektov.
Na takšnih območjih je zato smiselno spremljati stanje terena tudi po umiritvi padavin in upoštevati morebitna dodatna opozorila strokovnih ter intervencijskih služb.
Plazovi lahko ogrozijo tudi lokalne ceste in infrastrukturo
Zemeljski plazovi ne predstavljajo nevarnosti samo za stanovanjske hiše. Že manjši zdrs zemljine lahko povzroči težave na lokalnih cestah, poteh in drugih prometnih povezavah, zlasti na območjih, kjer ceste potekajo ob strmih brežinah.
Ob obilnejših padavinah lahko na vozišče zdrsne zemlja, kamenje ali drugo gradivo. Na posameznih odsekih se lahko pojavijo razpoke, posedanje roba cestišča ali poškodbe podpornih konstrukcij. Takšne spremembe so lahko nevarne tudi takrat, ko na prvi pogled ne delujejo obsežno.
Vozniki naj bodo zato na območjih strmih brežin posebej previdni, predvsem v času močnejših padavin in neposredno po njih. Če na cesti opazijo večjo količino zemlje, kamenja ali poškodbe vozišča, naj se nevarnemu območju ne približujejo in naj o oviri obvestijo pristojne službe.
Posebna previdnost velja tudi za pešce, pohodnike in druge obiskovalce narave. Gozdne poti, kolovozi in steze pod strmimi pobočji so lahko ob močnem dežju izpostavljeni zdrsom zemljine, zato se je v času opozoril smiselno izogibati nevarnim odsekom.
Pomembno je poudariti, da samo opozorilo o povečani nevarnosti še ne pomeni, da so posamezne ceste že poškodovane ali zaprte. O morebitnih dejanskih zaporah in intervencijah je treba spremljati uradna obvestila pristojnih služb.
Občina poziva prebivalce, naj opozorilo vzamejo resno
Sporočilo Mestne občine Nova Gorica je predvsem preventivno. Namen opozorila je, da prebivalci pravočasno prepoznajo morebitne znake nestabilnega zemljišča in se ob nevarnosti ustrezno odzovejo.
Ob napovedanih padavinah je zato priporočljivo spremljati okolico domov, predvsem na območjih s strmimi brežinami, podpornimi zidovi in zemljišči, na katerih so se v preteklosti že pojavile težave. Pomembno je tudi, da se prebivalci ne izpostavljajo nepotrebnemu tveganju in da morebitnih nevarnih sprememb ne poskušajo odpravljati sami.
Pri zemeljskih plazovih je pravočasno prepoznavanje opozorilnih znakov lahko odločilnega pomena. Manjše razpoke, posedanje tal ali spremembe na pobočju se lahko sprva zdijo nepomembne, vendar lahko v določenih okoliščinah opozarjajo na resnejše premikanje zemeljskih mas.
Geološki zavod Slovenije zaradi padavin opozarja na povečano nevarnost plazenja tal, Mestna občina Nova Gorica pa prebivalce poziva k previdnosti. To še ne pomeni, da je plaz neizogiben, pomeni pa, da je treba biti v prihodnjih dneh posebej pozoren. Če se pojavijo nove razpoke, posedanje zemljišča ali vidni premiki pobočja, je pomembno pravočasno obvestiti pristojne službe. Ob neposredni nevarnosti za ljudi pa je najpomembnejši takojšen umik na varno in klic na številko 112.
Spletno uredništvo Goriške novice
