Primer smrti 37-letnega Armina Đutovića po policijskem postopku na Čopovi ulici v Ljubljani dobiva novo poglavje. Medtem ko se šest policistov zaradi dogodka zagovarja v kazenskem postopku, disciplinskega epiloga znotraj policije ne bo. Disciplinski postopki, ki jih je aprila letos proti šesterici uvedel takratni generalni direktor policije Damjan Petrič, so bili namreč že sredi junija ustavljeni zaradi zastaranja. Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je zdaj seznanil z ukrepi, sprejetimi po dogodku, ministrstvo pa je svojcem pokojnega izrazilo sožalje in obžalovanje.
Dogodek, ki se je zgodil 8. decembra 2024 na Čopovi ulici, je v zadnjih tednih znova močno odmeval po objavi skoraj sedem minut dolgega posnetka s policijske telesne kamere. Na njem je mogoče videti policijski postopek z Đutovićem, ki je med intervencijo izgubil zavest in tri dni pozneje umrl v bolnišnici. Tožilstvo enemu od policistov očita povzročitev smrti iz malomarnosti, peterici pa opustitev pomoči. O njihovi kazenski odgovornosti bo odločalo sodišče in vsi do pravnomočne sodbe veljajo za nedolžne.
Disciplinski postopki uvedeni aprila, junija že zastarali
Nova informacija, ki jo je objavilo ministrstvo, odpira predvsem vprašanje notranje odgovornosti v policiji. Takratni generalni direktor policije Damjan Petrič je aprila 2026 proti šestim policistom, zoper katere je tožilec vložil obtožnico, uvedel disciplinske postopke zaradi očitkov o težjih kršitvah. V primeru ugotovljene odgovornosti bi lahko takšen postopek omogočil tudi izredno odpoved delovnega razmerja.
Toda do vsebinske odločitve ni prišlo. Disciplinski organ je sredi junija vse postopke ustavil zaradi zastaranja. To pomeni, da vprašanje disciplinske odgovornosti teh šestih policistov v teh postopkih ne bo dobilo vsebinskega epiloga.
Pri tem je pomembno razlikovati med disciplinskim in kazenskim postopkom. Zastaranje disciplinskega postopka ne pomeni, da je zastaral tudi kazenski pregon, niti ne pomeni, da so bili policisti oproščeni očitkov. Kazenski postopek pred ljubljanskim okrožnim sodiščem se nadaljuje, o morebitni kazenski odgovornosti posameznih policistov pa bo odločilo sodišče.
Policista, ki je uporabil prisilno sredstvo, premestili
Eden od policistov je vendarle doživel spremembo svojega delovnega položaja. Policist, ki je med postopkom neposredno uporabil prisilno sredstvo, je bil konec junija premeščen v operativno-komunikacijski center, kjer opravlja notranje naloge in ne sodeluje več pri operativnem delu na terenu.
Po informacijah ministrstva pristojni niso ocenili, da bi mu bilo nujno treba odvzeti policijska pooblastila. Premestitev pa pomeni, da policist trenutno ne opravlja več nalog, pri katerih bi na terenu neposredno izvajal policijska pooblastila nad ljudmi.
Preostalih pet policistov po dogodku še naprej dela na Policijski postaji Ljubljana Center. Ministrstvo pojasnjuje, da so obtoženi kaznivega dejanja opustitve pomoči, ki samo po sebi ne predstavlja izvajanja policijskega pooblastila, zato odvzem njihovih policijskih pooblastil ni bil predlagan, saj za tak ukrep po oceni pristojnih ni pravne podlage.
Notranja presoja ugotovila več nepravilnosti
Posebej pomemben del zgodbe predstavlja presoja zakonitosti in strokovnosti policijskega postopka. Po podatkih, ki jih navaja Svet24, je direktorat ministrstva ugotovil več nepravilnosti pri ravnanju policistov.
Med drugim je presodil, da je bil strokovni prijem davljenja uporabljen nesorazmerno in nestrokovno, ter ugotovil opustitev takojšnjega nudenja prve pomoči. Prav tako naj bi bila telesna sila proti moškemu, ko je bil ta že vklenjen, uporabljena nezakonito, nestrokovno in nesorazmerno.
Gre za ugotovitve upravne oziroma strokovne presoje policijskega postopka, ki jih je treba ločiti od kazenskega postopka. Ali posamezna ravnanja policistov izpolnjujejo znake kaznivih dejanj in kdo je zanje kazensko odgovoren, bo moralo ugotoviti sodišče.
Prav vprašanje uporabe prisilnih sredstev je po objavi posnetka sprožilo številne odzive. Strokovnjak s Fakultete za varnostne vede Miroslav Žaberl je za 24UR ocenil, da je šlo pri uporabi prisilnega sredstva za nestrokovno ravnanje, medtem ko je Igor Toplak iz Sindikata policistov opozoril, da je treba pri ugotavljanju odgovornosti počakati na sodne izvedence in odločitev sodišča.
Posnetek razkril zadnje minute policijskega postopka
Primer je ponovno prišel v ospredje po objavi posnetka policijske telesne kamere. Policisti so 8. decembra 2024 na Čopovi posredovali po prijavi, da moški razmetava in poškoduje stole na terasi gostinskega lokala. Med postopkom se je prijetju uprl, policisti pa so uporabili prisilna sredstva.
Skoraj sedem minut dolg posnetek, ki ga je pridobila POP TV, prikazuje, kako policisti Đutovića zadržujejo na tleh. Na posnetku je slišati tudi njegove besede, da ne more dihati in da bo umrl. Pozneje je izgubil zavest, tri dni po intervenciji pa je umrl v bolnišnici.
Objava posnetka je sprožila tudi vprašanja o tem, zakaj policisti, ki so sodelovali pri postopku, še vedno opravljajo delo in kakšni notranji ukrepi so bili po smrti 37-letnika sploh sprejeti. Prav na ta vprašanja zdaj delno odgovarja pojasnilo ministrstva.
Matoz napovedal ponoven pregled dokumentacije
Notranji minister Franci Matoz se je po objavi posnetka odzval tudi v oddaji 24UR ZVEČER. Napovedal je, da bo ponovno pregledal dokumentacijo primera in preveril, ali obstajajo razlogi za dodatno ukrepanje proti policistom. Ob tem je poudaril, da s svojim odzivom ne želi prejudicirati njihove kazenske odgovornosti.
Matoz je dejal tudi, da je najmanj, kar lahko kot notranji minister stori, opravičilo družini pokojnega, ker je človek izgubil življenje med policijskim postopkom. Ministrstvo je zdaj tudi uradno sporočilo, da družini in svojcem pokojnega izreka iskreno sožalje in obžaluje tragični dogodek.
Toda minister je položaj prevzel šele po dogodku in tudi po začetku nekaterih postopkov, zato bo eno od vprašanj zdaj prav to, kakšne možnosti za ukrepanje sploh še obstajajo po tem, ko so disciplinski postopki zastarali.
Šest policistov pred kazenskim sodiščem
Kazenski del primera medtem ni končan. Specializirano državno tožilstvo policistu Janu Dovniku očita povzročitev smrti iz malomarnosti, pet policistov – Marku Golešu, Niki Marčič, Maji Vojsk, Tomažu Podobniku in Tomiju Brdniku – pa kaznivo dejanje opustitve pomoči.
Goleš, Marčič in Vojsk so se na predobravnavnem naroku že izrekli za nedolžne. Vojsk je po poročanju medijev dejala, da dogodek obžaluje. Preostali policisti naj bi se pred sodnikom zvrstili v prihodnjih tednih; po navedbah Svet24 so tudi oni vložili ugovore proti obtožnici.
Tožilstvo bo moralo očitke zoper vsakega policista dokazati posebej. Dejstvo, da je nekdo sodeloval pri intervenciji, samo po sebi še ne dokazuje kazenske odgovornosti, prav tako ugotovitve notranjih nadzornih postopkov ne morejo nadomestiti sodne presoje.
Dve leti pozneje disciplinske odgovornosti ne bo mogoče več ugotavljati
Primer Čopova ima tako danes dva povsem različna tira. Kazenski postopek se šele začenja, disciplinski pa se je končal, še preden je bilo vsebinsko odločeno o odgovornosti policistov. Razlog ni ugotovitev, da kršitev ni bilo, temveč zastaranje postopkov.
Prav to je najpomembnejša nova okoliščina. Na eni strani imamo presojo direktorata ministrstva, ki je po poročanju Svet24 ugotovila nesorazmerno in nestrokovno uporabo prijema davljenja, opustitev takojšnje prve pomoči ter nepravilnosti pri uporabi telesne sile. Na drugi strani disciplinski organ o odgovornosti posameznih policistov zaradi zastaranja ne bo več odločal.
Končni odgovor na najtežje vprašanje – ali je kdo od policistov kazensko odgovoren za smrt Armina Đutovića oziroma za opustitev pomoči – bo zato moralo dati sodišče. Do takrat za vseh šest velja domneva nedolžnosti.
Ob tem pa ostaja drugo, od kazenske odgovornosti ločeno vprašanje: kako je mogoče, da so bili disciplinski postopki zaradi tako resnega dogodka uvedeni šele toliko časa po intervenciji, da jih je bilo treba že dva meseca pozneje ustaviti zaradi zastaranja. Prav odgovor na to vprašanje bi lahko pojasnil, zakaj notranji sistem odgovornosti v tem primeru ni prišel do vsebinske odločitve.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
