Skrita visoko v Pirenejih med Francijo in Španijo leži ena najmanjših evropskih držav, ki jo Slovenci večinoma poznamo po smučanju, nakupovanju in nizkih davkih. Toda Andora ima trenutno precej drugačno težavo: delavcev ji primanjkuje. Samo za letošnjo poletno sezono je država sprva odobrila 500 posebnih dovoljenj za delo v hotelirstvu in gostinstvu, a so jih delodajalci tako hitro potrebovali, da je morala vlada julija kvoto povečati še za 250. V nekaterih poklicih so plače visoke, zaposleni imajo zakonsko zagotovljenih najmanj 30 koledarskih dni plačanega letnega dopusta, brezposelnost pa je izjemno nizka. Toda za privlačnimi številkami se skriva tudi druga plat življenja v tej gorski kneževini.
Andora ima nekaj več kot 90.000 prebivalcev in gospodarstvo, ki je močno odvisno od turizma, trgovine in storitev. Prav zato so sezonska nihanja potreb po zaposlenih velika. Andorska vlada je junija ob odobritvi 500 poletnih delovnih dovoljenj izrecno zapisala, da delovna sila, ki je na voljo na domačem trgu, ne zadostuje za zapolnitev vseh prostih delovnih mest. Ko je bila prvotna kvota izčrpana, so oblasti 15. julija odobrile še dodatnih 250 dovoljenj.
Plača 5.000 evrov? Da, toda ne za vsako delo
Podatek o plačah do približno 5.000 evrov je privlačen, vendar ga je treba postaviti v pravi kontekst. Zadnji razpoložljivi podatki andorskega statističnega urada za maj 2026 kažejo, da je povprečna mesečna plača znašala 2.760,46 evra, kar je 7,7 odstotka več kot maja lani. Mediana je bila precej nižja in je znašala 2.235,73 evra, kar pomeni, da je polovica zaposlenih zaslužila manj, polovica pa več od tega zneska.
Zneski okoli 5.000 evrov so značilni predvsem za bolje plačane dejavnosti, zlasti finančni sektor, zato nikakor ne gre pričakovati, da bi toliko zaslužil natakar, sobarica ali drug delavec, ki ga Andora trenutno išče. Prav razlika med povprečjem in mediano tudi pokaže, da visoke plače najbolje plačanih zaposlenih povprečje potiskajo navzgor. Za človeka, ki razmišlja o selitvi zaradi dela, je zato precej bolj pomembno preveriti konkretno ponudbo in pogodbo kot pa splošni podatek o povprečni plači.
500 dovoljenj ni bilo dovolj, zato so jih dodali še 250
Kako močno nekateri sektorji potrebujejo ljudi, najbolje kaže letošnja poletna sezona. Andorska vlada je junija sprejela posebno kvoto 500 dovoljenj za začasno delo v hotelirstvu in gostinstvu. Od tega je bilo 450 začasnih dovoljenj za priseljevanje in delo ter 50 dovoljenj za začasne čezmejne delavce. Vlada je že takrat pojasnila, da ukrep sprejema zato, ker notranji trg dela ne more zagotoviti dovolj ljudi za vsa prosta delovna mesta.
Toda niti to ni zadostovalo. Do sredine julija je bilo prvotnih 500 dovoljenj že izčrpanih, podjetja pa so še naprej sporočala, da potrebujejo delavce. Vlada je zato odobrila dodatnih 250 dovoljenj, s čimer je skupna poletna kvota narasla na 750. Pri dodatni kvoti je zaradi enakomernejše razdelitve med podjetja sprva določila največ deset dovoljenj na posameznega delodajalca.
To je precej bolj konkreten dokaz pomanjkanja ljudi kot splošne trditve, da država »obupano išče delavce«. Andorske oblasti same priznavajo, da v določenih delih gospodarstva domači trg dela preprosto ne zagotavlja dovolj zaposlenih.
Turizem potrebuje ogromno ljudi
Razlog ni težko najti. Andora je ena izrazito turističnih evropskih držav. Pozimi jo napolnijo smučarji, poleti pa obiskovalci prihajajo zaradi gora, pohodništva, kolesarjenja, termalnega turizma in nakupovanja. Hoteli, restavracije in drugi turistični ponudniki zato potrebujejo precej več zaposlenih, kot jih tako majhna država lahko zagotovi sama.
Prav hotelirstvo in gostinstvo sta letos dobila posebno poletno kvoto. Med delovnimi mesti, za katera turistični sektor praviloma potrebuje dodatne ljudi, so različna dela v hotelih, kuhinjah, strežbi in drugih spremljajočih storitvah. Pomembno pa je, da delo v Andori za tujca ni avtomatično dostopno zgolj zato, ker obstaja prosto delovno mesto. Država zaposlovanje tujcev uravnava s sistemom imigracijskih kvot in delovnih dovoljenj, ki jih prilagaja potrebam gospodarstva.
Leto 2026 je dober primer tega sistema. Vlada je sprejela več uredb o splošnih in posebnih kvotah za dovoljenja za prebivanje in delo, čezmejno delo ter sezonsko zaposlovanje. Ko se je pokazalo, da turistični sektor potrebuje več ljudi od prvotno načrtovanih, je kvoto povečala.
Brezposelnih le nekaj sto
Pomanjkanje domače delovne sile je razumljivejše, ko pogledamo podatke andorskega zavoda za zaposlovanje. Konec julija je bilo kot aktivnih iskalcev zaposlitve registriranih samo 213 ljudi, kar je bilo 16,5 odstotka manj kot leto prej. V državi je bilo maja hkrati evidentiranih 44.729 zaposlenih oziroma prejemnikov plače.
To pomeni, da delodajalci pri iskanju ljudi nimajo velikega domačega bazena brezposelnih, iz katerega bi lahko črpali. Še posebej v dejavnostih, ki potrebujejo veliko zaposlenih v kratkem časovnem obdobju, postane zaposlovanje tujcev praktično nujno. Prav zato Andora že dolgo temelji na velikem deležu priseljene delovne sile in ljudi, ki prihajajo zaradi zaposlitve.
Toda nizka brezposelnost sama po sebi še ne pomeni, da je vsako delovno mesto dobro plačano ali da bo življenje v državi poceni. Pri odločanju za delo v tujini je treba plačo vedno primerjati tudi s stroški bivanja.
Kaj pa 30 dni dopusta? Podatek drži, vendar ima pomembno podrobnost
Eden najbolj privlačnih podatkov, ki se pojavlja ob ponudbah za delo v Andori, je 30 dni plačanega letnega dopusta. To drži, vendar ne gre za 30 delovnih dni, kot bi lahko kdo razumel ob hitrem branju. Andorska delovna zakonodaja določa najmanj 30 koledarskih dni plačanega dopusta na leto. Delodajalec in zaposleni oziroma kolektivna pogodba lahko namesto tega določita 22 delovnih dni.
Dopustu se zaposleni ne more odpovedati v zameno za denar, razen ob prenehanju delovnega razmerja, ko je treba neizkoriščeni del ustrezno poravnati. Dopust je mogoče po dogovoru tudi razdeliti, vendar mora eden od delov praviloma omogočiti najmanj 14 zaporednih koledarskih dni počitka oziroma deset delovnih dni, kadar je uporabljen sistem 22 delovnih dni. Gre torej za solidno zakonsko zaščito zaposlenega, vendar naslovna trditev o »30 dneh dopusta« brez pojasnila, da govorimo o koledarskih dnevih, lahko ustvari napačen vtis.
Za Slovenca selitev ni enaka zaposlitvi v drugi članici EU
Ob tem je pomembna še ena posebnost, ki jo številni naslovi o »delu v evropski državi« izpustijo. Andora ni članica Evropske unije. Leži v Evropi in uporablja evro, vendar zaposlitev slovenskega državljana tam ni enaka selitvi zaradi dela denimo v Avstrijo, Nemčijo ali Italijo.
Za tujce veljajo andorska pravila o priseljevanju in zaposlovanju, država pa število dovoljenj uravnava s kvotami. Na uradni strani vlade je trenutno objavljena vrsta uredb za leto 2026, ki določajo različne vrste dovoljenj za prebivanje in delo, sezonsko delo ter delo čezmejnih delavcev. To pomeni, da zainteresiranemu kandidatu samo prosto delovno mesto še ne zagotavlja avtomatične pravice do dela in bivanja v državi.
Za nekoga iz Slovenije, ki bi ga takšna možnost resno zanimala, je zato prvi korak konkretna ponudba delodajalca, nato pa preverjanje vrste dovoljenja, ki je za to zaposlitev potrebna. Pri tem je precejšnja razlika med stalnejšimi zaposlitvami in posebnimi sezonskimi kvotami.
Stanovanje lahko odnese velik del plače
Največji šok za nekoga, ki bi ga v Andoro pritegnile razmeroma visoke plače, utegne priti šele pri iskanju stanovanja. Nepremičninski trg je namreč ena največjih težav te majhne države. Uradni podatki andorske vlade kažejo, da je bila povprečna najemnina vseh približno 4.300 pogodb, zajetih v novem registru najemnih pogodb, okoli 13 evrov na kvadratni meter. Toda ta številka vključuje tudi številne starejše pogodbe z bistveno nižjimi najemninami. Pri novih pogodbah, sklenjenih leta 2025, je povprečna cena dosegla že 18,19 evra za kvadratni meter.
Za človeka, ki se v državo šele priseljuje, so zato precej bolj pomembne trenutne tržne cene. Za dvosobno stanovanje v Andorri la Velli ali drugih bolj iskanih osrednjih predelih je treba računati približno od 1.700 do 2.300 evrov na mesec, medtem ko je mogoče v Encampu, Canillu in nekaterih bolj oddaljenih krajih najti osnovnejša stanovanja tudi od približno 900 do 1.200 evrov naprej. Razpon je velik in je odvisen od lokacije, starosti, opreme ter velikosti stanovanja, toda smer je jasna: človek, ki bi prejemal plačo blizu andorskega povprečja, bi lahko za samostojen najem primernega stanovanja porabil zelo velik del mesečnega dohodka.
Zato tudi podatek o povprečni plači okoli 2.760 evrov nenadoma dobi drugačen pomen. Če bi posameznik za stanovanje plačeval denimo 1.700 evrov, bi mu še pred plačilom elektrike, ogrevanja, hrane, prevoza in drugih stroškov ostalo približno tisoč evrov. Za sezonskega delavca je zato lahko odločilno, ali delodajalec skupaj z zaposlitvijo ponuja tudi nastanitev oziroma subvencionirano bivanje.
Nakup? Za povprečnega zaposlenega še precej večji zalogaj
Tudi nakup nepremičnine ni poceni. Aktualne ocene za Andorro la Vello postavljajo ceno stanovanj približno med 5.000 in 7.000 evrov za kvadratni meter, odvisno od lokacije, starosti in kakovosti nepremičnine. To pomeni, da bi 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje po takšnih cenah lahko stalo približno od 350.000 do 490.000 evrov, pri prestižnih novogradnjah pa so cene lahko še višje.
Da ne gre samo za oglaševane cene nepremičninskih agencij, kažejo tudi podatki andorske vlade. V državnem programu, s katerim prebivalcem pomagajo pri nakupu prvega doma, se vrednosti kupljenih nepremičnin večinoma gibljejo med 300.000 in 500.000 evri, povprečna vrednost odobrenih nakupov pa presega 400.000 evrov. Pri eni od prvih skupin odobrenih vlog je denimo povprečna nakupna cena znašala 407.375 evrov.
Visoke cene stanovanj so tako eden glavnih razlogov, zakaj podatka o andorskih plačah ni smiselno gledati ločeno od življenjskih stroškov. Država sama poskuša povečati ponudbo dostopnejših stanovanj in prebivalcem pomagati pri nakupu prve nepremičnine, kar samo potrjuje, da je stanovanjsko vprašanje postalo pomemben del vsakdanjega življenja v kneževini.
Koliko pa stanejo hrana, elektrika, ogrevanje in voda?
Pri vsakdanjih nakupih razmere niso tako dramatične kot pri nepremičninah. Aktualne ocene življenjskih stroškov postavljajo mesečni račun za živila za eno osebo približno pri 274 evrih, seveda pa je dejanski znesek močno odvisen od prehranjevalnih navad. Za liter mleka je treba odšteti približno 1,15 do 1,90 evra, za 500 gramov kruha približno 1,25 do 2,30 evra, ducat jajc stane okoli 3,90 do 4,30 evra, kilogram piščančjega mesa pa približno 8,50 evra oziroma več, odvisno od trgovine in vrste mesa. Ker Andora velik del hrane uvaža, pri posameznih izdelkih ni nujno cenejša od drugih zahodnoevropskih držav.
Pri stanovanjskih stroških je treba poleg najemnine računati še na elektriko, vodo in predvsem ogrevanje, ki je zaradi gorske lege pomemben del zimskega proračuna. Ocene za približno 85 kvadratnih metrov veliko stanovanje za dve osebi postavljajo skupne osnovne mesečne stroške elektrike, ogrevanja, plina in drugih komunalnih storitev okoli 140 evrov, vendar lahko znesek močno niha glede na način ogrevanja, energetsko učinkovitost stanovanja in letni čas. Pri manjšem, približno 45 kvadratnih metrov velikem stanovanju za eno osebo se ocena osnovnih stroškov giblje okoli 60 evrov mesečno. Internet lahko pomeni še približno 50 evrov dodatnega mesečnega stroška.
Prav ogrevanje je kategorija, pri kateri povprečna številka lahko hitro zavede. Andora leži v Pirenejih, zime so hladne, številna gospodinjstva pa za ogrevanje uporabljajo kurilno olje. Uradni andorski statistični podatki kažejo, da se cene energentov spreminjajo iz meseca v mesec; samo avgusta letos se je povprečna cena kurilnega olja za gospodinjstva glede na julij zvišala za 9,5 odstotka. Končni mesečni račun je zato zelo odvisen od stanovanja in vrste ogrevanja.
Gorivo je ena od stvari, pri katerih je Andora zanimivejša
Avtomobil je zaradi gorske geografije za številne prebivalce pomemben, Andora pa je tradicionalno znana po relativno ugodnih cenah goriva. V letu 2026 se okvirne cene bencina gibljejo približno med 1,30 in 1,50 evra za liter, čeprav se cene seveda sproti spreminjajo. Andorska vlada ima celo javni sistem, v katerem objavlja aktualne maloprodajne cene goriv na posameznih bencinskih servisih.
Uradna statistika za avgust 2026 sicer kaže, da so se goriva takrat občutno podražila. Cena 95-oktanskega bencina se je v enem mesecu zvišala za 2,9 odstotka, dizelskega goriva pa za 11,4 odstotka. Zato je pri takšnih cenah bolje govoriti o trenutnem razponu kot o eni fiksni številki.
Kosilo v restavraciji okoli 20 evrov, kava približno dva
Tudi prehranjevanje zunaj ni zanemarljiv strošek. Za običajno kosilo z napitkom v poslovnem oziroma mestnem okolju je treba po aktualnih ocenah odšteti približno 20 do 21 evrov, medtem ko so cene preprostejših dnevnih menijev lahko približno od 12 do 18 evrov. Obrok v restavraciji s hitro prehrano stane okoli 12 evrov, običajna kava pa približno dva evra.
Če bi človek večino obrokov pripravljal doma, bi lahko stroške hrane precej zmanjšal, toda pri sezonskih delavcih je pomembno tudi, ali delodajalec zagotavlja obroke. Kombinacija nastanitve in prehrane, vključene v zaposlitveni paket, lahko namreč popolnoma spremeni računico. Plača 2.000 ali 2.500 evrov ob zagotovljenem stanovanju in delu prehrane pomeni nekaj povsem drugega kot enaka plača, iz katere mora zaposleni sam plačati 1.500 ali več evrov najemnine.
Koliko torej dejansko potrebuješ za življenje?
Tudi andorska vlada je skušala odgovoriti na vprašanje, koliko denarja človek dejansko potrebuje. Njena analiza stroškov življenja, ki je združila podatke o družinskih proračunih, cenah hrane, stanovanjskih stroških in drugih osnovnih izdatkih, je za enočlansko gospodinjstvo ocenila ustrezen letni dohodek približno med 16.100 in 18.700 evri, pri čemer je bil v izračun vključen tudi strošek najemnine. Toda analiza temelji na podatkih za leto 2024, od takrat pa so se zlasti nove najemnine še podražile, zato je pri človeku, ki se v Andoro priseli danes in mora stanovanje najeti po trenutni tržni ceni, potrebna precej večja previdnost.
In prav stanovanje najbolj spremeni pogled na zgodbo o andorskih plačah. Plača 3.000 evrov je lahko na prvi pogled zelo privlačna, toda če mora posameznik za dvosobno stanovanje odšteti 1.700 ali celo več kot 2.000 evrov, je računica povsem drugačna. Nasprotno pa je lahko sezonska ponudba z nekoliko nižjo plačo, vendar zagotovljeno nastanitvijo in prehrano, finančno bistveno zanimivejša. Zato pri iskanju dela v Andori ni dovolj pogledati samo številke ob besedi »plača« – skoraj enako pomembno vprašanje je, kaj vse mora delavec iz te plače še plačati.
Se splača zaradi službe v Andoro?
Na papirju je kombinacija privlačna: zelo nizka brezposelnost, pomanjkanje ljudi v nekaterih dejavnostih, plače, ki so v bolje plačanih sektorjih lahko zelo visoke, in najmanj 30 koledarskih dni plačanega dopusta. Dejstvo, da je morala vlada samo nekaj tednov po odprtju letošnje poletne kvote dodati še 250 delovnih dovoljenj, potrjuje, da potreba po tuji delovni sili ni zgolj medijski slogan.
Toda številka 5.000 evrov ne pomeni, da toliko čaka vsakega tujca, ki pride v Andoro. Zadnji podatki kažejo povprečno plačo okoli 2.760 evrov in mediano okoli 2.236 evrov, dejanski zaslužek pa je močno odvisen od poklica. K temu je treba prišteti stroške nastanitve in dejstvo, da Andora ni članica EU ter zaposlovanje tujcev ureja z dovoljenji in kvotami.
Prav v tem pa je zgodba te majhne države zanimiva. Andora ljudi iz tujine dejansko potrebuje – toda sanjska služba s 5.000 evri plače in mesecem dopusta ni paket, ki bi avtomatično čakal vsakega novega delavca. Za nekatere poklice je lahko ponudba zelo privlačna, pri drugih pa bo šele primerjava konkretne plače, nastanitve, delovnega časa in pogojev pokazala, ali se selitev v Pireneje res izplača.
Spletno uredništvo Toti Maribor
