Nakupovanje v spletnih trgovinah zunaj Evropske unije bo kmalu povezano z novimi stroški. S 1. novembrom 2026 je predvidena uvedba dodatne pristojbine v višini dveh evrov za vsako carinsko postavko v pošiljki, ne glede na njeno vrednost. Sprememba bo posebej pomembna za kupce, ki naročajo poceni oblačila, modne dodatke, elektroniko in druge izdelke iz spletnih trgovin, kot so Temu, Shein in AliExpress.
Nova pristojbina prihaja le štiri mesece po uvedbi začasne carinske dajatve v višini treh evrov za posamezno postavko pri pošiljkah do 150 evrov.
To pomeni, da bo lahko že pri majhnem spletnem naročilu skupni znesek dajatev občutno višji od pričakovanega.
Nova pristojbina začne veljati predvidoma 1. novembra
Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je 15. oktobra objavila obvestilo o novi evropski pristojbini za obdelavo spletnih pošiljk iz držav zunaj Evropske unije. Po napovedani ureditvi bo pristojbina znašala dva evra za posamezno postavko v pošiljki, in sicer ne glede na skupno vrednost naročenega blaga. Pobiranje je predvideno od 1. novembra 2026, ko bodo začele veljati tudi nekatere druge spremembe carinskih postopkov pri spletni trgovini.
Nova dajatev je del širše reforme carinskega sistema Evropske unije, katere namen je prilagoditi carinske postopke hitro naraščajočemu številu spletnih nakupov. Po podatkih Evropske komisije je leta 2025 v EU prispelo skoraj 5,9 milijarde izdelkov v pošiljkah majhne vrednosti. Tako velik obseg predstavlja precejšnjo obremenitev za carinske službe, ki morajo preverjati podatke, ugotavljati morebitne nepravilnosti in zagotavljati, da uvoženi izdelki izpolnjujejo evropske zahteve.
Evropska komisija je že objavila smernice za izvajanje nove pristojbine, medtem ko je Furs v svojem obvestilu poudaril, da je začetek pobiranja predviden. Podrobnejša pravila bo določala ustrezna delegirana uredba, zato je treba do dokončne objave vseh izvedbenih določb upoštevati možnost dodatnih pojasnil.
Za kupce je bistveno predvsem to, da se nova pristojbina ne bo uporabljala samo pri dražjih naročilih. Veljala bo tudi za blago nizke vrednosti, pri katerem lahko nekaj evrov dodatnih stroškov bistveno spremeni končno ceno nakupa.
Dva evra ne pomenita nujno dveh evrov za vsak kos
Pri novi ureditvi je pomembno razumeti razliko med fizičnim izdelkom in carinsko postavko. Evropska pravila pri obračunavanju dajatev upoštevajo razvrstitev blaga v carinsko deklaracijo, kar pomeni, da več enakih izdelkov ni nujno obravnavanih kot več ločenih postavk.
Če kupec iz spletne trgovine naroči dve enaki majici, ki se uvrščata v isto tarifno kategorijo in sta pravilno prijavljeni skupaj, se lahko obravnavata kot ena carinska postavka. V takšnem primeru je predvidena pristojbina dva evra za postavko, ne štiri evre za oba fizična kosa.
Drugače je, če pošiljka vsebuje različne vrste blaga. Če kupec naroči majico, zapestno uro in obesek za ključe, se lahko izdelki uvrstijo v tri ločene postavke. V takšnem primeru bi nova pristojbina skupaj znašala šest evrov, poleg drugih morebitnih dajatev.
Način obračunavanja je posebej pomemben pri naročilih, ki vsebujejo več različnih poceni izdelkov. Kupec lahko namreč za posamezen izdelek plača le nekaj evrov, vendar se mu lahko zaradi več carinskih postavk skupni stroški občutno povečajo.
Evropska komisija in nacionalne carinske uprave zato poudarjajo, da je treba pri razumevanju nove ureditve upoštevati carinsko razvrstitev blaga, ne zgolj števila predmetov v paketu.
Za naročila do 150 evrov se bodo stroški seštevali
Nova pristojbina prihaja po spremembi, ki je začela veljati že 1. julija letos. Takrat je Evropska unija odpravila dotedanjo oprostitev carine za številne spletne pošiljke z vrednostjo do 150 evrov in uvedla začasno pavšalno carinsko dajatev v višini treh evrov na carinsko postavko.
Od novembra se bo tej dajatvi pridružila še nova pristojbina za obdelavo. Pri običajnem spletnem naročilu iz države zunaj EU, vrednem do 150 evrov, bo tako lahko za posamezno postavko obračunanih pet evrov dodatnih dajatev oziroma pristojbin, poleg davka na dodano vrednost.
Za ponazoritev si predstavljajmo paket iz Kitajske, v katerem so svinčnik, zvezek in obesek za ključe. Če so ti izdelki uvrščeni v tri ločene carinske postavke, se po julijskih pravilih obračuna devet evrov carine. Od novembra bo temu po predvideni ureditvi dodanih še šest evrov pristojbine za obdelavo. Skupni znesek teh dveh dajatev bo tako znašal 15 evrov, k temu pa je treba prišteti še ustrezni DDV.
Pri takšnem nakupu lahko dodatni stroški predstavljajo precejšen delež vrednosti blaga. Če je celotno naročilo vredno denimo 12 evrov, je lahko že seštevek carinske dajatve in nove pristojbine višji od vrednosti izdelkov. Končni obračun je odvisen tudi od načina deklariranja, davčne osnove in tega, ali so posamezni stroški že vključeni v ceno, ki jo kupec vidi ob zaključku naročila.
Pri pošiljkah, katerih vrednost presega 150 evrov, se carina obračunava glede na ustrezno carinsko tarifo. Nova pristojbina za obdelavo pa bo po napovedani ureditvi veljala tudi za takšna spletna naročila, saj ni omejena zgolj na pošiljke majhne vrednosti.
Koliko bi lahko po novem stalo spletno naročilo?
Spremembo najlažje ponazorimo s konkretnimi primeri. Pri tem gre za informativne izračune, ki prikazujejo novo pristojbino in začasno carinsko dajatev, ne pa nujno celotnega končnega zneska, ki ga bo kupec plačal.
Če kupec naroči eno majico za deset evrov, bo pri pošiljki do 150 evrov praviloma obračunana začasna carinska dajatev treh evrov, od novembra pa še nova pristojbina dveh evrov. Skupaj to pomeni pet evrov carinske dajatve in pristojbine, poleg ustreznega DDV in morebitnih stroškov carinskega zastopanja.
Če v enem paketu naroči tri različne izdelke, ki predstavljajo tri ločene carinske postavke, bo začasna carinska dajatev znašala devet evrov, nova pristojbina pa šest evrov. Skupaj torej 15 evrov, še preden upoštevamo druge morebitne stroške.
Če naroči več enakih majic, ki so pravilno prijavljene v eni postavki, je lahko skupni znesek obeh dajatev pet evrov, ne glede na število majic v tej postavki. Vendar je dejanski obračun odvisen od pravilne tarifne razvrstitve in načina vložitve deklaracije.
Ti primeri kažejo, zakaj bo za kupce pomembno, da pred potrditvijo naročila preverijo, ali so vse predvidene uvozne dajatve že vključene v prikazano ceno. Nizka osnovna cena izdelka namreč ne pomeni nujno tudi nizkega končnega stroška.
Bo pristojbino plačal kupec ali spletna trgovina?
Eno najpomembnejših vprašanj je, kdo bo novo pristojbino dejansko poravnal. Evropska reforma carinskega sistema večjo odgovornost za izpolnjevanje uvoznih obveznosti prenaša na spletne platforme, prodajalce in druge gospodarske subjekte, ki sodelujejo pri dostavi blaga.
Po pojasnilih irske davčne uprave, ki je konec septembra objavila podrobne informacije o novi ureditvi, bo pristojbino plačal spletni prodajalec oziroma podjetje, ki dostavlja blago in opravlja ustrezne carinske formalnosti. Vendar lahko ta podjetja strošek prenesejo na končnega kupca.
To pomeni, da kupec morda ne bo prejel posebnega računa za dva evra ob prevzemu paketa. Spletna trgovina lahko pristojbino vključi že v prodajno ceno, stroške dostave ali drug znesek, ki ga prikaže ob zaključku nakupa. Druga možnost je, da se strošek obračuna v okviru uvoznega postopka, odvisno od konkretnega načina poslovanja.
Zato je pomembno razlikovati med pravnim zavezancem za plačilo in osebo, ki na koncu dejansko nosi ekonomski strošek. Če spletna trgovina pristojbino prenese v ceno izdelka, jo bo posredno plačal potrošnik, čeprav je ne bo neposredno nakazal carinskemu organu.
Podrobnosti se lahko med posameznimi platformami razlikujejo. Kupci bodo morali biti posebej pozorni na pogoje dostave in informacije o tem, ali cena vključuje vse uvozne dajatve.
Zakaj Evropska unija zaostruje pravila?
Evropska komisija uvajanje novih dajatev povezuje z izjemno hitro rastjo spletne trgovine iz držav zunaj Unije. Po njenih podatkih je v letu 2025 na evropski trg prispelo skoraj 5,9 milijarde izdelkov v pošiljkah majhne vrednosti, kar pomeni ogromno število carinskih postopkov in nadzornih nalog.
Carinske službe morajo preverjati podatke o pošiljkah, ocenjevati tveganja, nadzirati skladnost izdelkov s predpisi in po potrebi izvajati fizične preglede. Takšni postopki zahtevajo zaposlene, informacijsko infrastrukturo in druge vire, ki jih je zaradi povečanega obsega pošiljk vse težje zagotavljati.
Evropska komisija opozarja tudi na izdelke, ki ne izpolnjujejo evropskih varnostnih standardov, in na primere nepravilnega deklariranja vrednosti blaga. Po njenem mnenju lahko neustrezno nadzorovan uvoz predstavlja tveganje za potrošnike ter ustvarja neenake konkurenčne pogoje za podjetja, ki poslujejo na evropskem trgu.
Nova pristojbina je namenjena predvsem pokrivanju stroškov carinske obdelave in nadzora, medtem ko ima začasna carinska dajatev treh evrov drugačno pravno podlago in namen. Gre torej za dva ločena ukrepa, čeprav se lahko pri istem naročilu obračunata hkrati.
Ob tem se odpira tudi vprašanje vpliva na potrošnike. Dodatne dajatve lahko podražijo manjša naročila, posebej kadar vsebujejo več različnih izdelkov. Koliko stroškov bodo trgovci dejansko prenesli na kupce in kako se bo zaradi tega spremenilo nakupovalno vedenje, bo mogoče zanesljiveje oceniti šele po začetku izvajanja novih pravil.
Spremembe tudi pri podatkih o izdelkih
Prvega novembra bo predvidoma začela veljati še ena pomembna novost, na katero je opozoril Furs. Pri carinskih deklaracijah za spletne pošiljke bodo postali obvezni identifikatorji izdelkov oziroma tako imenovani PID.
Gre za dodatne podatke, namenjene natančnejši identifikaciji blaga, izboljšanju sledljivosti in učinkovitejšemu carinskemu nadzoru. Takšni podatki carinskim organom pomagajo ugotavljati, za kakšne izdelke gre, in lažje preverjati njihovo skladnost z veljavnimi pravili.
Za običajnega kupca sprememba morda ne bo neposredno vidna, vendar lahko vpliva na postopke, ki jih morajo izvesti prodajalci, platforme in dostavna podjetja. Če podatki v deklaraciji niso ustrezni, se lahko postopek obdelave pošiljke zaplete ali podaljša.
Uvedba identifikatorjev je del širšega prehoda na bolj digitaliziran evropski carinski sistem. Evropska unija namerava v prihodnjih letih postopoma vzpostaviti skupno podatkovno infrastrukturo, ki naj bi omogočila boljše spremljanje uvoza in zmanjšala administrativna bremena.
Kaj pa naročila iz evropskih skladišč?
Pri nakupovanju prek mednarodnih spletnih platform je pomembno tudi, od kod blago dejansko prispe in kakšen je njegov carinski status. Dejstvo, da ima spletna trgovina sedež zunaj EU, še ne pomeni samodejno, da bo pri vsaki dostavi obračunana nova pristojbina.
Če je blago že zakonito uvoženo v Evropsko unijo in sproščeno v prost promet, se pri njegovem nadaljnjem premikanju med državami članicami praviloma ne opravlja nov uvozni carinski postopek. Zato lahko na končni obračun vpliva tudi to, ali trgovec izdelek pošilja neposredno iz tretje države ali iz evropskega skladišča, kjer so bile uvozne formalnosti že opravljene.
Vendar oznaka evropskega skladišča sama po sebi ni dovolj za dokončen sklep. Pomembno je, ali je bilo blago dejansko sproščeno v prost promet EU in kako je organizirana dobavna veriga. Kupec zato ne sme predvidevati, da se lahko novi dajatvi izogne zgolj zato, ker spletna stran obljublja hitro dostavo iz Evrope.
Pri nakupih iz drugih držav članic EU, kjer gre za blago, ki je že v prostem prometu, nova uvozna pristojbina praviloma ni relevantna. Namenjena je obdelavi blaga, ki se v Evropsko unijo uvaža iz tretjih držav v okviru spletne prodaje.
Bodo poceni izdelki iz tujine še vedno tako ugodni?
Za potrošnike bo najpomembnejša sprememba pri manjših naročilih, kjer je vrednost posameznega izdelka nizka. Dva evra dodatne pristojbine se pri dražjem izdelku morda ne zdita veliko, pri naročilu izdelka za tri ali štiri evre pa lahko pomenita občutno podražitev.
Še izrazitejši je lahko učinek pri paketih, ki vsebujejo več različnih izdelkov. Ker se dajatve obračunavajo po carinskih postavkah, lahko naročilo več različnih poceni predmetov prinese precej višji skupni strošek, kot ga kupec pričakuje ob ogledu osnovnih cen.
Pri tem je treba upoštevati tudi DDV. Ta se lahko obračuna že ob nakupu prek posebne uvozne ureditve IOSS ali ob carinjenju, odvisno od načina prodaje in uvoza. Poleg tega lahko prevoznik oziroma carinski zastopnik zaračuna svoje storitve po veljavnem ceniku, kar je ločen strošek od nove evropske pristojbine.
Evropska komisija predvideva redno preverjanje višine pristojbine glede na dejanske stroške carinskega nadzora. Zato sedanja napoved dveh evrov ni nujno nespremenljiva za vsa prihodnja leta.
Kupci bodo morali pri primerjavi ponudb zato vse bolj upoštevati končno ceno z vsemi stroški, ne zgolj zneska, ki je izpisan ob izdelku. Pri nekaterih naročilih bodo spletne trgovine zunaj EU še vedno lahko cenovno konkurenčne, pri drugih pa bo razlika v primerjavi s ponudbo evropskih trgovcev manjša.
Pred potrditvijo naročila preverite končni znesek
Do predvidenega začetka pobiranja nove pristojbine ostajata še približno dva tedna. Za slovenske kupce je zato smiselno, da se pravočasno seznanijo s spremembami in spremljajo dodatna pojasnila Finančne uprave ter svojih spletnih trgovcev.
Posebej pomembno bo preveriti, ali trgovec ob zaključku naročila prikazuje ceno z vsemi uvoznimi dajatvami, iz katere države bo blago poslano in kdo bo odgovoren za izvedbo carinskega postopka. Če ti podatki niso jasno navedeni, lahko kupec pred naročilom zahteva dodatna pojasnila.
Nova pristojbina sicer ne pomeni prepovedi naročanja iz Kitajske, Združenega kraljestva, ZDA ali drugih držav zunaj Evropske unije. Pomeni pa, da bodo stroški obdelave takšnih pošiljk po novem višji, tudi kadar gre za izdelke majhne vrednosti.
Za vse, ki so se navadili naročati več različnih izdelkov po nekaj evrov, je sporočilo jasno: od novembra lahko končni račun precej odstopa od vsote cen v spletni košarici. Zato bo pri spletnih nakupih pomembneje kot doslej preveriti, koliko bo pošiljka dejansko stala, ko prispe do kupca.
Spletno uredništvo
