Slovenija ima z alkoholom že danes velik javnozdravstveni in družbeni problem. Alkohol je povezan z boleznimi, prezgodnjimi smrtmi, prometnimi nesrečami, nasiljem, duševnimi stiskami in težavami, ki pogosto ne prizadenejo samo človeka, ki pije, ampak tudi njegovo družino.
Kljub temu je skupina poslancev SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice v državni zbor vložila predlog, ki bi omogočil prodajo in ponudbo alkoholnih pijač tudi v šolskih prostorih in na pripadajočih zemljiščih, kadar tam ne poteka vzgojno-izobraževalna dejavnost. Strokovni svet NIJZ je odgovoril brez ovinkarjenja: šole morajo ostati prostor brez alkohola.
Predlagatelji spremembo utemeljujejo predvsem s težavami pri organizaciji prireditev v manjših krajih, kjer so šolski objekti pogosto med prostori, ki jih lokalna skupnost uporablja tudi za druge dogodke. Predlog torej ne govori o prodaji alkohola med poukom. Predvideva izjemo v času, ko vzgojno-izobraževalna dejavnost ne poteka.
Toda za NIJZ je bistveno vprašanje drugje: ali država, ki ima že zdaj veliko breme zaradi alkohola, res potrebuje dodatna mesta, kjer ga je dovoljeno prodajati in ponujati – in ali naj bodo med njimi prav prostori, namenjeni otrokom in mladostnikom?
NIJZ enotno proti: To bi bil korak nazaj
Strokovni svet NIJZ je 22. septembra sprejel enotno stališče, da predlagana sprememba ni skladna s cilji varovanja javnega zdravja in da je škodljiva za zdravje prebivalstva, še posebej otrok in mladostnikov. Predlogu zato nasprotuje.
Njihov argument ni omejen zgolj na simboliko šole. Temelji tudi na raziskavah o dostopnosti alkohola.
Več mest, na katerih je mogoče alkohol kupiti oziroma dobiti, pomeni večjo fizično dostopnost. NIJZ opozarja, da je dostopnost povezana z obsegom porabe, večja poraba pa z več zdravstvenimi in družbenimi posledicami. Med njimi našteva bolezni, zastrupitve, prometne in druge nezgode, nasilje, samomorilno vedenje, duševne stiske, socialno izključenost, prezgodnje smrti ter večje finančno breme za posameznike in državo.
Enako smer zagovarja Svetovna zdravstvena organizacija. WHO med učinkovite ukrepe za zmanjševanje škodljive rabe alkohola uvršča prav omejevanje njegove fizične dostopnosti – denimo z omejevanjem števila in lokacije prodajnih mest, časov prodaje in uživanja alkohola na javnih mestih.
Z drugimi besedami: mednarodna javnozdravstvena priporočila gredo v smer zmanjševanja dostopnosti. Predlagana slovenska sprememba bi jo na določenih lokacijah povečala.
Slovenija je že zdaj »mokra kultura«
NIJZ pri nas uporablja izraz, ki precej neposredno opisuje težavo: Slovenija velja za mokro kulturo.
To pomeni okolje, v katerem je pitje alkoholnih pijač zelo razširjeno, alkohol lahko dostopen, opijanje pa v številnih okoliščinah družbeno sprejemljivo ali celo pričakovano. NIJZ opozarja tudi na izrazito strpen odnos slovenske družbe do pitja in opijanja.
Prav zato razprava o šolskih prostorih presega vprašanje, ali bo na določeni sobotni prireditvi mogoče kupiti pivo.
Gre tudi za sporočilo, ki ga družba pošilja mladim.
Šola ni samo stavba, ki je po zadnjem zvoncu nenadoma brez povezave z otroki. Je prostor, v katerem mladi preživijo velik del odraščanja, športne dvorane in šolska igrišča pa uporabljajo tudi zunaj pouka.
Če želimo zmanjševati samoumevno povezovanje druženja, praznovanja in zabave z alkoholom, je težko pojasniti, zakaj bi morali prav v šolskem okolju odpirati dodatno izjemo.
Skoraj 900 smrti na leto, pri katerih je alkohol edini vzrok
Slovenske številke so dovolj resne že brez političnih interpretacij.
NIJZ navaja, da je alkohol najbolj razširjena droga v Sloveniji. V povprečju je zaradi alkohola vsak dan v bolnišnico sprejetih približno deset ljudi, vsak dan pa zaradi bolezni in stanj, pri katerih je alkohol edini vzrok, umreta najmanj dve osebi. Letno gre za skoraj 900 smrti.
In to še ni celotno breme.
V to številko namreč niso zajete vse smrti zaradi bolezni in stanj, pri katerih alkohol ni edini, ampak eden od dejavnikov. NIJZ zato opozarja, da je dejansko število smrti, pri katerih ima alkohol določeno vlogo, bistveno višje.
Alkohol je po podatkih WHO vzročno povezan z več kot 200 boleznimi in zdravstvenimi stanji. Med njimi so bolezni jeter, srčno-žilne bolezni, poškodbe, samomori in več vrst raka. WHO ga opredeljuje kot toksično, psihoaktivno snov, ki povzroča odvisnost.
Na cestah posledice postanejo zelo konkretne
Če se zdravstvena statistika komu zdi abstraktna, so slovenske ceste precej bolj nazoren prikaz posledic.
Po začasnih podatkih Policije je leta 2025 na slovenskih cestah umrlo 93 ljudi. V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki ali vozniki pod vplivom prepovedanih drog, jih je umrlo 31 – tretjina vseh smrtnih žrtev.
AVP med glavne dejavnike najhujših prometnih nesreč uvršča neprilagojeno hitrost, alkohol in droge ter druge dejavnike tveganja. Še posebej nevarna je kombinacija alkohola in hitrosti, saj alkohol vpliva na presojo, reakcijski čas, koordinacijo in pripravljenost na tvegano ravnanje.
Tudi starejši podrobni podatki pokažejo razsežnost težave. Leta 2023 je bilo med 75 povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom 19 alkoholiziranih – vsak četrti. Med 5.536 povzročitelji nesreč s telesnimi poškodbami jih je bilo alkoholiziranih 575 oziroma približno deset odstotkov.
Za temi odstotki niso samo prometne statistike. So mrtvi, poškodovani in njihove družine.
Alkohol ne prizadene samo tistega, ki pije
Prav to je del razprave, ki se ob alkoholu prepogosto izgubi.
Posledice tveganega in škodljivega pitja ne ostanejo nujno pri človeku, ki pije. Plačujejo jih partnerji, otroci, starši, sodelavci in povsem naključni ljudje.
WHO Europe je konec leta 2025 posebej opozorila na povezavo med alkoholom, poškodbami in nasiljem. Po njenih podatkih je bila leta 2019 v evropski regiji WHO alkoholu pripisljiva približno tretjina vseh smrti zaradi poškodb in nasilja. Med največjimi kategorijami so bili samopoškodovanje, prometne poškodbe in padci.
Posebej resno je opozorilo glede nasilja.
WHO alkohol označuje za enega najdoslednejših dejavnikov, povezanih z nasiljem in agresijo. Opozarja tudi, da posledice nesorazmerno pogosto občutijo ljudje v neposredni bližini osebe, ki pije – še posebej ženske in otroci. Alkohol je pomemben dejavnik tveganja pri partnerskem nasilju in lahko poveča tako verjetnost kot težo nasilnega vedenja.
To seveda ne pomeni, da alkohol povzroči vsako družinsko tragedijo ali da bo vsak človek, ki pije, postal nasilen. Takšno posploševanje bi bilo napačno. Pomeni pa, da je povezava med škodljivim pitjem, nasiljem in škodo za druge dovolj dobro dokumentirana, da jo WHO obravnava kot resen javnozdravstveni problem.
Otroci so tisti, pri katerih bi morali biti še posebej previdni
In potem se vrnemo k šoli.
NIJZ opozarja, da bi dovolitev alkohola v šolskih prostorih povečala tudi možnosti za njegovo oglaševanje in tržno komuniciranje. Prav otroci in mladostniki pa sodijo med skupine, ki jih želi javnozdravstvena politika pred takšnim vplivom posebej zaščititi.
Dogodek, ki poteka zunaj pouka, poleg tega ni nujno dogodek brez otrok. Na krajevnih prireditvah, športnih dogodkih, praznovanjih in drugih družabnih dogodkih so pogosto prisotne celotne družine.
WHO Europe opozarja, da so mladi še posebej ranljivi za posledice epizod intenzivnega pitja, ki povečujejo tveganje za prometne in druge poškodbe, utopitve, padce, nasilje in samopoškodovanje.
Zato vprašanje ni samo, kdo bo alkohol kupil, ampak tudi, kakšno družbeno normo ustvarjamo okoli njega.
Predlagatelji poskušajo že tretjič
Današnji predlog tudi ni nastal iz nič.
Po poročanju Dnevnika gre že za tretji poskus SDS in njenih političnih partnerjev, da bi dosegli spremembo pravil glede alkohola v šolskih prostorih. Tokrat so predlog vložili poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice, državni zbor pa je v ponedeljek izglasoval, da se novela obravnava po skrajšanem postopku.
Predlagatelji kot razlog navajajo predvsem organizacijo prireditev v manjših krajih. To je njihova obrazložitev in jo je treba korektno navesti.
Toda pred zakonodajalcem je tudi strokovno stališče institucije, katere naloga je varovanje javnega zdravja.
In to stališče je tokrat nedvoumno.
NIJZ: Šolski prostori naj ostanejo brez alkohola
NIJZ opozarja, da bi bila sprememba »velik korak nazaj«. Po njegovi oceni bi povečevanje dostopnosti alkohola pomenilo večjo porabo, več škodljivih posledic ter večje zdravstveno, socialno in finančno breme.
Podobna je osnovna smer priporočil WHO. Če želi država zmanjšati škodo zaradi alkohola, je eden preverjenih načinov omejevanje njegove dostopnosti, ne širjenje krajev, na katerih ga je mogoče kupiti. WHO takšne ukrepe uvršča med stroškovno najučinkovitejše javnozdravstvene intervencije.
Zato nasprotovanje NIJZ ni moraliziranje o kozarcu vina ali piva.
Gre za vprašanje, kakšno alkoholno politiko želi država voditi.
Ali Slovenija res potrebuje še eno mesto, kjer bo alkohol dostopen?
V državi, kjer zaradi vzrokov, neposredno povezanih z alkoholom, vsako leto umre skoraj 900 ljudi, kjer alkohol pomembno prispeva k prometnim tragedijam in kjer strokovnjaki opozarjajo tudi na njegovo povezavo z nasiljem, duševnimi stiskami in škodo za družine, je težko spregledati vprašanje, ki ga odpira opozorilo NIJZ.
Ali je res problem Slovenije to, da imamo premalo prostorov, kjer je mogoče kupiti alkohol?
NIJZ meni ravno nasprotno. Slovenija ima po njegovi oceni problem z veliko dostopnostjo alkohola in družbeno toleranco do pitja. WHO pa državam priporoča ukrepe, ki dostopnost omejujejo.
Pri tem niti ni treba trditi, da bo kozarec piva na eni večerni prireditvi povzročil alkoholizem ali prometno nesrečo. Javnozdravstvena politika ne deluje na ravni enega kozarca in enega dogodka, ampak na ravni okolja, dostopnosti in družbenih norm.
Šolski prostori so eden redkih prostorov, kjer je meja danes jasna.
Ob vseh številkah o prezgodnjih smrtih, prometnih nesrečah, boleznih in škodi, ki jo alkohol povzroča tudi ljudem, ki sami sploh ne pijejo, je zato razumljivo, zakaj NIJZ zahteva, da ta meja ostane tam, kjer je.
Slovenija nima težave s tem, da je alkohol premalo dostopen. Podatki kažejo precej bolj neprijetno zgodbo: imamo težavo s posledicami njegove velike dostopnosti in visoke družbene sprejemljivosti. Odpiranje vrat alkoholu še v šolskih prostorih zato ni samo vprašanje ene veselice ali enega kozarca. Je vprašanje, v katero smer želimo kot družba premakniti mejo.
Spletno uredništvo
