Skrivni prostori v stenah in pod tlemi, milijoni evrov v gotovini, prestižne ure, orožje in domnevni posli z mamili. Prizori iz okolice Neaplja bi zlahka sodili v kriminalni film, vendar gre za resnično preiskavo italijanskih organov pregona. V obsežni protimafijski operaciji, povezani z domnevnim narkoklanom Angelino, so oblasti odredile 34 aretacij, javnost pa je ob tem izvedela tudi podrobnosti o neverjetnem skrivališču denarja: preiskovalci so odkrili približno 3,2 milijona evrov gotovine, skrite v stenah, pod tlemi in v pohištvu.
Prizori ob zasegu so bili tako nenavadni, da so hitro obkrožili italijanske in tuje medije. Svežnji bankovcev za 50 evrov so bili zaviti v plastiko in skrbno razporejeni po skrivališčih, policisti pa so morali do nekaterih priti tako, da so odstranjevali dele sten in tal. Poleg ogromne količine gotovine so našli 11 prestižnih ur Rolex, orožje in druge predmete, povezane s preiskavo organiziranega kriminala.
Milijoni niso ležali v sefu, ampak v stenah in pod tlemi
Pri tako velikih količinah gotovine bi morda pričakovali velik sef ali posebej varovano skladišče. Toda skrivališča, ki so jih uporabljali osumljenci, so bila precej bolj domiselna. Denar so preiskovalci našli za stenskimi oblogami, pod talnimi ploščami, v skrivnih predalih pohištva in drugih posebej prirejenih prostorih v stanovanju. Po poročanju italijanskih medijev je bil del gotovine skrit celo pod tuš kadjo.
Skupno je bilo odkritih približno 3,2 milijona evrov, predvsem v bankovcih po 50 evrov. To pomeni več deset tisoč posameznih bankovcev. Svežnji so bili zaviti v prozorno folijo in pripravljeni tako, da jih je bilo mogoče spraviti v ozke skrite prostore. Ko so denar potegnili iz skrivališč, so ga policisti odnašali tudi v velikih plastičnih posodah.
Toda ob spektakularnih posnetkih je pomembna časovna podrobnost. Čeprav so informacije o milijonih ponovno prišle v ospredje ob aktualni protimafijski akciji, gotovine niso našli šele med zadnjimi aretacijami. Po pojasnilih neapeljskega glavnega tožilca Nicole Gratterija so preiskovalci do skrivališča prišli že v predhodni fazi preiskave, potem ko jim je pomembne informacije posredoval osumljenec, ki se je odločil sodelovati s pravosodjem.
Do zaklada jih je pripeljal človek iz kriminalnega okolja
Prav sodelovanje enega od osumljencev je bilo ključno. Preiskovalcem naj bi razkril, kje se nahaja denar, in jih pripeljal do hiše v Caivanu severno od Neaplja. Tam so nato začeli odkrivati eno skrivališče za drugim. V objektu naj bi bili posebej izdelani prostori, namenjeni skrivanju denarja in dragocenosti.
Po poročanju italijanske Repubbliche je bilo eno od skrivališč urejeno v kuhinji, preiskovalci pa so naleteli tudi na kovinsko blagajno z elektronskim sistemom odpiranja. Denar torej ni bil naključno skrit po hiši, temveč je bilo vsaj del prostorov očitno prilagojenih prav shranjevanju velikih količin gotovine in dragocenosti.
Tožilci denar povezujejo z domnevnimi nezakonitimi dejavnostmi kriminalne skupine, predvsem s trgovino z mamili. Toda pri tako obsežni preiskavi je pomembno poudariti, da bodo morali očitke zoper posamezne osumljence potrditi sodni postopki.
Poleg denarja še 11 Rolexov
Gotovina pa ni bila edini simbol bogastva. Preiskovalci so zasegli tudi 11 ur znamke Rolex, ki naj bi jih pripadniki kriminalnega okolja uporabljali kot statusne simbole. Po navedbah Repubbliche naj bi nekateri svoje drage ure in življenjski slog celo razkazovali na družbenih omrežjih.
Takšno javno razkazovanje bogastva je v ostrem nasprotju s skrivnostjo, s katero je bila shranjena gotovina. Na eni strani fotografije luksuznih ur, na drugi milijoni, zazidani oziroma skriti v konstrukciji stanovanja. Prav ta kombinacija je eden od razlogov, da je primer v Italiji pritegnil toliko pozornosti.
Med preiskavo so zasegli tudi orožje in predmete, ki jih preiskovalci povezujejo z domnevno trgovino z mamili. Italijanski organi pregona zdaj skušajo rekonstruirati finančne tokove ter vloge posameznikov v organizaciji.
V veliki akciji 34 aretacij
Aktualna faza preiskave je prinesla 34 ukrepov odvzema prostosti. Preiskavo vodi neapeljsko protimafijsko tožilstvo, primer pa je povezan z domnevnim klanom Angelino, ki naj bi deloval predvsem na območju Caivana in širše okolice Neaplja.
Osumljencem očitajo različna kazniva dejanja, povezana z organiziranim kriminalom, med drugim trgovino z mamili in izsiljevanje. Preiskovalci sumijo, da je skupina ustvarjala velike količine gotovine prav z nezakonitimi posli, nato pa je bilo treba denar nekje varno shraniti in ga skriti pred oblastmi.
Operacijo je javnosti predstavil tudi Nicola Gratteri, glavni neapeljski tožilec in eden najbolj znanih italijanskih protimafijskih tožilcev. Prav njegova pojasnila so razkrila, da spektakularno odkritje 3,2 milijona evrov ni bilo naključje med običajno hišno preiskavo, ampak rezultat informacij, pridobljenih med daljšo preiskavo.
Ko je treba razbijati hišo, da prideš do denarja
Italijanske protimafijske preiskave so skozi desetletja razkrile številne nenavadne načine skrivanja denarja, orožja in mamil, toda prizori iz Caivana izstopajo zaradi količine zasežene gotovine. Tri milijone in dvesto tisoč evrov v bankovcih je namreč fizično ogromna količina denarja, zato njegovo skrivanje zahteva precej prostora.
Namesto da bi ves denar hranili na enem mestu, je bil razdeljen med različna skrivališča. Takšen način lahko oteži odkritje celotne vsote tudi v primeru, da policisti najdejo enega od skritih prostorov. Tokrat jim je uspelo priti do več skrivališč, pri tem pa so morali pregledati tudi konstrukcijske dele objekta in posebej prilagojeno pohištvo.
Fotografije in posnetki kupov bankovcev zato spominjajo na prizore iz serij o organiziranem kriminalu. Toda za preiskovalce imajo predvsem dokazno vrednost: zdaj jih zanima, od kod je denar prišel, komu je pripadal in kako je bil povezan z domnevnimi kriminalnimi posli skupine.
Filmska zgodba, za katero zdaj sledi precej manj filmski del
Spektakularen zaseg milijonov, Rolexov in orožja je tisti del zgodbe, ki pritegne največ pozornosti, vendar se za italijanske preiskovalce najpomembnejše delo s tem šele nadaljuje. Rekonstrukcija poslov kriminalne združbe, sledenje denarju in dokazovanje odgovornosti posameznih osumljencev so bistveno zahtevnejši od odpiranja skrivnih predalov.
Primer iz okolice Neaplja pa zelo nazorno pokaže, kakšne količine gotovine se lahko vrtijo v domnevnih poslih organiziranega kriminala. Ko policisti pri preiskavi ne odpirajo več samo sefov in omar, ampak morajo iskati denar pod tlemi, za stenami in celo pod tušem, primerjava z mafijskim filmom skorajda ni več pretirana.
Tokrat pa kupi bankovcev niso bili filmska kulisa. Bili so pravi.
Spletno uredništvo Goriške novice
