Ste se kdaj vprašali, kako država zbira in porablja denar za javne storitve, kot so izobraževanje, zdravstvo, socialna varnost in še več? Država ima štiri glavne javne blagajne: pokojninsko, zdravstveno, občinsko in državno. Pokojninsko in zdravstveno blagajno polnimo državljani s prispevki od plač in pokojnin. Občinske blagajne se financirajo z dohodnino, medtem ko se državna blagajna napolni iz različnih virov, kot so davki, kazni in evropska sredstva. Osredotočili se bomo na državno blagajno, ki igra ključno vlogo pri financiranju javnih sistemov.
Glavni viri državnih prihodkov
Ministrstvo za finance pričakuje, da se bo v letošnjem letu v državni proračun steklo 15,2 milijarde evrov. Največji delež bo prišel iz davka na dodano vrednost (DDV). Vsakodnevni nakupi, kot so prehrambeni izdelki in oblačila, prispevajo k temu davku. Na primer, iz nakupov v vrednosti 79,5 evra država prejme 8,12 evra. Prihodki iz DDV bodo letos predvidoma dosegli 5,7 milijarde evrov, kar bo pokrilo plače javnih uslužbencev.
Dohodnina in davek na dobiček podjetij prispevata vsak po približno dve milijardi evrov. S to vsoto država financira socialne transferje ter zaščito in varnost, vključno z vojsko in gasilci.
Kazni, globe in trošarine
Trošarine so naslednji pomemben vir proračuna. Ko kupujemo cigarete, alkoholne pijače, gorivo ali plačujemo za elektriko, del sredstev prispevamo državi. Letos naj bi se iz trošarin v proračun steklo 1,7 milijarde evrov. Lani je to zadostovalo za investicije v javne zavode in infrastrukturo.
Država pričakuje 1,6 milijarde evrov iz prodaje premoženja in 1,4 milijarde evrov iz evropskih skladov. Nedavčni prihodki, ki vključujejo globe, kazni in takse, bodo prispevali 0,8 milijarde evrov. Od donacij državljanov se pričakuje skoraj 27 milijonov evrov, kar je lani zadostovalo za kritje dodatkov za velike družine in darila ob rojstvu otroka.
Prerazporejanje in načrtovanje proračuna
Prerazporejanje državnih sredstev je kompleksen proces, ki ga potrjuje državni zbor. Na ministrstvu za finance se proračun pripravlja od marca do oktobra, pri čemer sodeluje ekipa analitikov in strokovnjakov. Proračun mora najprej zadostiti zakonskim obveznostim, kot so socialni transferji in financiranje javnih služb.
Večina sredstev je že vnaprej dodeljena, kar omejuje kreativno prerazporejanje. Največji porabniki proračuna so izobraževalni sistemi, sledijo družinski prejemki in socialna pomoč.
Letos večji poudarek na plačah in razvoju
Letošnji proračun bo zaznamoval dogovor o višjih plačah za javni sektor. Prav tako se povečujejo sredstva za izobraževanje, socialne in zdravstvene programe ter izboljšanje stanovanjskih razmer. Za obrambo bo na voljo 300 milijonov evrov več kot v zadnjih letih.
Proračun je dinamičen; ko se nekje doda, je potrebno drugje vzeti. Ministrstvo za finance je prerazporedilo sredstva tudi zaradi zmanjšanih izdatkov za epidemije in naravne nesreče.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
