Jožef Stefan: Genij iz Šentpetra pri Celovcu
Jožef Stefan, po katerem je poimenovan znani slovenski raziskovalni inštitut, se je rodil 24. marca 1835 v vasi Šentpeter pri Celovcu. Bil je sin skromnih in nepismenih staršev, ki jim je kasneje sam pomagal pri učenju branja in pisanja. Kljub težkemu začetku je Stefan postal eden najpomembnejših slovenskih znanstvenikov, katerega delo še danes odmeva v svetovni fiziki.
Pot do znanstvene odličnosti
Stefan se je že v mladosti izkazal z izjemno radovednostjo in talentom za naravoslovje, kar ga je pripeljalo na študij na Dunaj. Pri 28 letih je postal profesor na dunajski univerzi in zasedal pomembne funkcije, med drugim dekan filozofske fakultete in rektor univerze. Njegova vplivna kariera ga je vodila v članstvo različnih uglednih društev in akademij.
Stefanova zapuščina v fiziki
Pomemben del njegove zapuščine predstavlja eksperimentalni zakon o toplotnem sevanju, ki ga je odkril leta 1879. Ta zakon razlaga, koliko toplote oddajo tako imenovana črna telesa, kar je ključno za razumevanje različnih astrofizikalnih pojavov. Stefan je prvi ocenil temperaturo površine Sonca s pomočjo tega zakona, ki se danes imenuje Stefan-Boltzmannov zakon, zahvaljujoč njegovemu učencu Ludwigu Boltzmannu, ki je zakon teoretično izpeljal.
Stefanovo raziskovalno delo se ni omejevalo le na področje toplotnega sevanja. Njegovi prispevki so zajemali tudi raziskave na področju difuzije, elektrike, optike in hidrodinamike. Bil je znanstvenik izjemne širine, ki je s svojim delom močno vplival na razvoj eksperimentalne fizike, dokler ni umrl 7. januarja 1893.
Institut Jožef Stefan danes
V spomin na Stefana se danes imenuje slovenski raziskovalni inštitut, Institut Jožef Stefan, ki deluje na številnih področjih naravoslovnih znanosti. Kot je poudaril Anton Gradišek, sodelavec inštituta, je IJS pomemben igralec v mednarodni znanstveni skupnosti, ki spodbuja interdisciplinarno sodelovanje.
Vsako leto ob obletnici Stefanovega rojstva inštitut organizira Dneve Jožefa Stefana, kjer širši javnosti predstavljajo svet znanosti. Letos med 24. in 29. marcem načrtujejo različne dogodke, vključno s podelitvijo priznanj zlati znak Jožefa Stefana ter tradicionalnim dnem odprtih vrat na institutu in v Reaktorskem centru IJS v Podgorici.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
