Kibernetski napadi na hladilne sisteme evropskih supermarketov so razkrili, kako ranljiva je lahko preskrba s hrano. V trgovinah v najmanj devetih evropskih državah so se temperature hladilnikov in zamrzovalnikov nenadoma dvignile, ponekod celo na 50 stopinj Celzija, zaradi česar so morali trgovci zavreči velike količine živil. Med prizadetimi državami je tudi sosednja Italija.
Prav v času teh incidentov je Evropska komisija predstavila nove smernice za pripravljenost prebivalstva na krizne razmere. Njeno sporočilo je jasno: gospodinjstva bi morala biti sposobna najmanj 72 ur poskrbeti za svoje osnovne potrebe tudi ob motnjah v oskrbi.
Kaj to pomeni za slovenske družine in kaj bi morali imeti doma, če bi za več dni zmanjkalo elektrike, vode ali možnosti nakupovanja?
Napadi na trgovine po Evropi: Hladilniki so se segreli na 50 stopinj
V ponedeljek, 2. novembra, so evropski trgovci zaznali nenavadne in nevarne motnje v delovanju hladilnih sistemov. V več supermarketih so se temperature hladilnikov in zamrzovalnikov začele nenadzorovano dvigovati, čeprav bi morale naprave ohranjati živila na predpisanih nizkih temperaturah. V posameznih primerih so sistemi pokazali celo 50 stopinj Celzija, kar je povzročilo izgubo večjih količin zamrznjene in ohlajene hrane.
Po poročanju Reutersa, francoske tiskovne agencije AFP in Euronewsa so bile sprva prizadete trgovine v Belgiji, na Švedskem, v Luksemburgu, Estoniji, na Finskem, Irskem in Nizozemskem. Današnji pregled Euronewsa pa kaže, da so podobne težave zaznali tudi v Italiji in na Portugalskem, kar pomeni, da je bilo prizadetih najmanj devet evropskih držav.
Vseh incidentov še ni mogoče z gotovostjo pripisati isti skupini napadalcev ali enotnemu načinu napada. Nekateri trgovci in dobavitelji so kibernetske vdore potrdili, drugod pa pristojni še ugotavljajo vzroke motenj. Kljub temu je podobnost dogodkov sprožila veliko zaskrbljenost, saj so bili v kratkem času prizadeti hladilni sistemi različnih trgovskih verig v več državah.
V Belgiji je bilo po poročanju Euronewsa prizadetih več deset trgovin, med drugim poslovalnice Delhaize, Carrefour, Intermarché in Spar. Belgijsko zvezno tožilstvo je sprožilo preiskavo, pristojni organi za kibernetsko varnost pa spremljajo dogajanje. V posameznih trgovinah so morali živila umakniti iz prodaje, ker ni bilo več mogoče zagotoviti njihove ustrezne temperature.
Hrana za več milijonov evrov končala med odpadki
Na Švedskem so težave zaznali v trgovinah verig ICA in Coop. Reuters je poročal o primeru trgovine ICA v Stockholmu, kjer so se temperature zamrzovalnikov ponoči povzpele na približno 50 stopinj Celzija. Zaposleni so morali zavreči zalogo živil, ki zaradi izgube ustreznega hlajenja niso bila več varna za prodajo.
Podobne težave so se pojavile na Irskem, kjer je bilo prizadetih 13 trgovin SuperValu. Lastnik verige, skupina Musgrave, je potrdil incident, zaradi katerega so morali iz prodaje umakniti del ohlajenih in zamrznjenih izdelkov. Podjetje je pozneje sporočilo, da je bila težava odpravljena in da so začeli obnavljati zaloge.
Na Portugalskem je skupina Mosqueteiros potrdila težave v sedmih trgovinah Intermarché. Po navedbah AFP naj bi bil napad povezan z zunanjim ponudnikom storitev, ki upravlja hladilne sisteme. V Estoniji so v najmanj eni trgovini prav tako zaznali nenavadno zvišanje temperature hladilnih naprav.
To ni prvi tovrstni incident. Že 12. oktobra so kibernetski napadi prizadeli hladilne sisteme več sto trgovin v Franciji. Takrat so bili med prizadetimi tudi trgovci iz verig Intermarché in Coopérative U, škoda pa je po poročanju tujih medijev dosegla več milijonov evrov.
Dogajanje kaže, da napadalcem za povzročitev velike gospodarske škode ni nujno treba zaustaviti celotne trgovine. Včasih zadostuje že poseg v enega od tehnoloških sistemov, od katerih je odvisna varnost živil.
Kako lahko hekerji upravljajo hladilnike na daljavo?
Sodobni hladilni sistemi v velikih trgovinah niso več zgolj samostojne naprave s termostatom. Številni so povezani v digitalna omrežja, ki omogočajo centralno spremljanje temperatur, prilagajanje delovanja, oddaljeno vzdrževanje in opozarjanje na tehnične napake.
Takšna tehnologija trgovcem omogoča učinkovitejše upravljanje, vendar lahko ob neustrezni zaščiti ustvari dodatne varnostne ranljivosti. Če napadalec pridobi nepooblaščen dostop do krmilnega sistema, lahko spremeni nastavitve hlajenja ali sproži delovanje, ki ni skladno z običajnim režimom.
Po poročanju Euronewsa so bili nekateri prizadeti sistemi povezani z opremo danskega proizvajalca Danfoss. V posameznih primerih so se pojavile navedbe o starejših napravah in nezadostno zaščitenih povezavah, vendar teh ugotovitev ni mogoče samodejno prenesti na vse prizadete trgovine.
Strokovnjaki opozarjajo, da morajo trgovci in dobavitelji zagotavljati redno posodabljanje programske opreme, ustrezno zaščito oddaljenega dostopa, ločevanje poslovnih in tehničnih omrežij ter možnost varnega ročnega upravljanja naprav ob motnjah.
Incidenti so pomembno opozorilo tudi za druge dejavnosti, kjer digitalni sistemi upravljajo fizično infrastrukturo. Podobne tehnologije se uporabljajo v industriji, skladiščih, oskrbi z vodo in številnih drugih sistemih.
Ali se lahko podobno zgodi tudi v Sloveniji?
Slovenija pri razvoju trgovinske infrastrukture ni izjema. Tudi pri nas trgovci uporabljajo digitalizirane sisteme za spremljanje in upravljanje hladilnih naprav, zalog, logistike in drugih procesov. Zato možnost kibernetskih motenj načeloma obstaja tudi v slovenskih trgovinah.
Vendar do zdaj ni potrjenih informacij, da bi bili slovenski trgovci neposredno prizadeti v zadnjem valu napadov na hladilne sisteme. Prav tako ni javno dostopnih preverjenih izjav posameznih slovenskih trgovskih verig, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo trdili, katere so že izvedle dodatne zaščitne ukrepe in katere jih šele uvajajo.
Za slovenske trgovce je dogajanje v tujini predvsem opozorilo, da je treba preveriti varnost oddaljenega dostopa do hladilnih naprav, pravočasno nameščati varnostne posodobitve in zagotoviti postopke za ukrepanje, če avtomatizirano upravljanje odpove.
Pomembno je tudi razlikovati med napadom na hladilni sistem posamezne trgovine in širšim izpadom elektroenergetskega omrežja. Evropski incidenti sami po sebi ne dokazujejo, da bi napadalci lahko povzročili večdnevni izpad elektrike po celotni državi. Kljub temu pa opozarjajo na širšo odvisnost vsakodnevne preskrbe od delovanja digitalnih sistemov.
Evropska komisija prav danes predstavila nove smernice za 72-urno pripravljenost
Prav v torek, 3. novembra, je Evropska komisija na evropskem forumu civilne zaščite predstavila nove smernice za pripravljenost prebivalstva na izredne razmere. Evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib je poudarila pomen praktičnih ukrepov, s katerimi lahko prebivalci poskrbijo zase in za svoje bližnje v prvih dneh krize.
Smernice izhajajo iz evropske strategije pripravljenosti, ki jo je Komisija predstavila marca 2025. Eden njenih osrednjih ciljev je, da bi prebivalci lahko najmanj 72 ur oziroma tri dni zadovoljili svoje osnovne potrebe, medtem ko pristojne službe organizirajo pomoč in ponovno vzpostavljajo moteno oskrbo.
Komisija je danes napovedala tudi evropski dan pripravljenosti, ki naj bi ga prvič obeležili oktobra 2027. Namen pobude je povečati ozaveščenost o tveganjih in spodbuditi gospodinjstva, šole, podjetja ter lokalne skupnosti k pripravi na različne vrste kriz.
Pri tem ne gre za opozorilo, da je neposreden napad na električno omrežje neizogiben ali napovedan. Evropska strategija zajema različne nevarnosti, od naravnih nesreč, poplav in požarov do kibernetskih napadov, motenj v oskrbi, vojaških konfliktov in drugih kriznih dogodkov.
Osrednje sporočilo je, da lahko osnovna domača zaloga pomembno zmanjša stisko v prvih urah in dneh, ko običajne storitve ne delujejo.
Kaj se zgodi, če za več dni zmanjka elektrike?
Daljši izpad električne energije lahko povzroči veliko več težav kot zgolj odsotnost razsvetljave. V gospodinjstvih lahko prenehajo delovati hladilniki in zamrzovalniki, električni štedilniki, ogrevalni sistemi, internetni usmerjevalniki in številne naprave, ki jih uporabljamo vsak dan.
Če je izpad obsežen, lahko pride tudi do motenj v mobilnih komunikacijah, delovanju bankomatov, elektronskih plačil in oskrbi z gorivom. Trgovine imajo lahko težave z blagajnami, dobavo in shranjevanjem hitro pokvarljivih živil. V posameznih primerih so lahko moteni tudi vodovodni sistemi, če za črpanje vode potrebujejo električno energijo.
Slovenska Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na uradni spletni strani opozarja, da lahko ob naravnih in drugih nesrečah pride do prekinitev oskrbe z elektriko, vodo in plinom ter do motenj v prometu in komunikacijah. V takšnih razmerah lahko trgovine in bencinski servisi začasno zaprejo vrata, plačevanje s karticami pa ni več mogoče.
Prav zato je priporočljivo, da gospodinjstvo ni povsem odvisno od vsakodnevnega nakupovanja in neprekinjenega delovanja električnih naprav.
Voda je najpomembnejša: Koliko je potrebujemo za tri dni?
Pri pripravi domače zaloge ima pitna voda prednost pred vsemi drugimi potrebščinami. Slovenska Uprava za zaščito in reševanje priporoča, da gospodinjstva zagotovijo zalogo pitne vode za najmanj tri dni.
Po slovenskih smernicah je treba ob nesrečah v začetnem obdobju zagotoviti najmanj 7,5 litra vode na osebo na dan za pitje, pripravo hrane in osnovno osebno higieno. To je minimalna količina za kratkotrajne izredne razmere, ne pa priporočena običajna dnevna poraba.
Za eno osebo to pomeni najmanj 22,5 litra vode za tri dni, za štiričlansko družino pa najmanj 90 litrov. Če ima gospodinjstvo dovolj prostora, je smiselno pripraviti večjo zalogo, še posebej kadar so v družini majhni otroci, starejši, nosečnice ali osebe s posebnimi zdravstvenimi potrebami.
Vodo je najbolje hraniti v originalno zaprtih plastenkah oziroma v za pitno vodo primernih posodah, zaščitenih pred sončno svetlobo in onesnaženjem. Zalogo je treba redno pregledovati in po potrebi obnavljati.
Pomembno je vedeti, da voda iz pipe ob izpadu elektrike ni nujno neuporabna. Njena varnost je odvisna od stanja vodovodnega sistema in navodil upravljavca. Če pristojni izdajo opozorilo o prekuhavanju ali prepovedi uporabe, je treba ta navodila dosledno upoštevati.
Hrana, ki ne potrebuje hladilnika ali kuhanja
Druga pomembna sestavina domače krizne zaloge je hrana z daljšim rokom uporabe, ki jo je mogoče uživati brez elektrike in po možnosti tudi brez kuhanja. Pri izbiri je treba upoštevati starost, prehranske potrebe in zdravstveno stanje družinskih članov.
Med uporabnimi živili so konzervirane stročnice, ribe in mesni izdelki, zelenjavne konzerve, trajni kruh, prepečenec, krekerji, oreščki, suho sadje, energijske ploščice in druga živila, ki jih je mogoče varno hraniti pri sobni temperaturi.
Koristni so tudi trajno mleko, kosmiči, namazi v ustrezni embalaži ter druga živila, ki jih družina običajno uporablja. Smiselno je izbirati izdelke, ki jih gospodinjstvo pozna in jih lahko sproti porablja, da zaloge ne zastarajo.
Pri konzervah je treba poskrbeti tudi za ročni odpirač. Električni odpirači, mikrovalovne pečice in indukcijske kuhalne plošče ob izpadu elektrike ne bodo uporabni.
Posebno pozornost zahtevajo dojenčki, ljudje z alergijami, sladkorni bolniki in osebe s posebnimi prehranskimi potrebami. Za dojenčke je treba zagotoviti ustrezno hrano in varno vodo za njeno pripravo, če jo potrebujejo.
Če gospodinjstvo uporablja prenosni plinski kuhalnik, mora strogo upoštevati navodila proizvajalca. Naprav, namenjenih izključno uporabi na prostem, se zaradi nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom nikoli ne sme uporabljati v zaprtih prostorih.
Kaj mora imeti vsaka družina doma?
<escape>Priporočena osnovna zaloga za najmanj 72 ur:</escape>
- Pitna voda: najmanj 7,5 litra na osebo na dan oziroma 22,5 litra na osebo za tri dni.
- Trajna hrana: zadostna količina konzerv, krekerjev, oreščkov, suhega sadja, trajnega mleka in drugih živil, ki ne potrebujejo hladilnika.
- Zdravila: redna predpisana zdravila in osnovna domača prva pomoč; glede dodatne zaloge zdravil se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
- Baterijska svetilka: skupaj z rezervnimi baterijami, da družina ni odvisna od sveč in odprtega ognja.
- Prenosni radio: baterijski ali ročni radio za spremljanje uradnih obvestil, če internet in mobilno omrežje ne delujeta.
- Napolnjena prenosna baterija: za polnjenje mobilnih telefonov in drugih manjših naprav.
- Gotovina: manjša zaloga bankovcev različnih vrednosti za primer nedelovanja bankomatov in kartičnih terminalov.
- Higienske potrebščine: toaletni papir, milo, razkužilo, vlažilni robčki, vreče za odpadke in izdelki za osebno higieno.
- Topla oblačila in odeje: predvsem za hladnejši del leta, če ogrevanje ne deluje.
- Pomembni dokumenti: kopije osebnih dokumentov, podatki o zavarovanju in seznam nujnih telefonskih številk.
- Potrebščine za otroke in živali: plenice, otroška hrana, zdravila, hrana za domače živali in voda zanje.
- Osnovno orodje: ročni odpirač za konzerve, rezervni ključi in druge manjše potrebščine za varno delovanje gospodinjstva.
Takšna zaloga ni namenjena ustvarjanju panike ali kopičenju velikih količin hrane. Gre za praktično pripravo na razmere, ko gospodinjstvo nekaj dni ne more računati na običajne trgovine, električno energijo ali druge storitve.
Koliko vode naj pripravi družina?
| Število oseb | Minimalna zaloga za 72 ur |
|---|---|
| 1 oseba | 22,5 litra |
| 2 osebi | 45 litrov |
| 3 osebe | 67,5 litra |
| 4 osebe | 90 litrov |
| 5 oseb | 112,5 litra |
Količine temeljijo na minimalni kratkotrajni oskrbi 7,5 litra na osebo na dan, kot jo navajajo slovenska priporočila. Vključujejo pitje, pripravo hrane in osnovno higieno. Potrebe so lahko večje.
Kaj pa hladilnik in zamrzovalnik, če elektrike zmanjka?
Ob izpadu elektrike je pomembno, da hladilnika in zamrzovalnika ne odpiramo po nepotrebnem. Vsako odpiranje namreč omogoči vdor toplega zraka in pospeši dvig temperature.
Po splošnih smernicah za varnost živil lahko zaprt hladilnik ohranja ustrezno nizko temperaturo približno štiri ure. Poln zamrzovalnik lahko ob zaprtih vratih ohranja zamrznjeno hrano približno 48 ur, napol poln pa približno 24 ur. Dejanski čas je odvisen od naprave, začetne temperature, napolnjenosti in temperature okolice.
Ko se elektrika vrne, je treba preveriti, ali so živila še varna. Pri hitro pokvarljivi hrani, kot so meso, ribe, mlečni izdelki in pripravljene jedi, je potrebna posebna previdnost. Če je bila hrana predolgo izpostavljena previsokim temperaturam, je ne smemo zaužiti zgolj zato, ker je njen vonj ali videz še vedno običajen.
Pri zamrznjenih živilih je pomembno, ali so v njih še ledeni kristali in kakšna je njihova temperatura. Če varnosti ni mogoče zanesljivo oceniti, je bolje živilo zavreči kot tvegati zastrupitev.
To velja tudi za hrano v trgovinah, ki so bile prizadete v zadnjih kibernetskih incidentih. Ko je hladna veriga prekinjena, trgovci ne smejo nadaljevati prodaje živil, za katera ne morejo zagotoviti ustreznih pogojev shranjevanja.
Kaj storiti, če odpovejo tudi telefon, internet in plačevanje s karticami?
Obsežnejši izpad elektrike lahko povzroči dodatne težave, če se izpraznijo rezervni napajalni sistemi telekomunikacijske infrastrukture. Mobilno omrežje lahko deluje omejeno, internetna povezava je lahko prekinjena, elektronske storitve pa začasno nedostopne.
Zato je smiselno, da ima družina poleg mobilnih telefonov tudi baterijski radio. Ob večjih nesrečah lahko uradna obvestila prek radijskih programov predstavljajo pomemben vir informacij, zlasti kadar običajne digitalne povezave odpovedo.
Družinski člani se lahko vnaprej dogovorijo, kje se bodo srečali, če komunikacije ne bodo delovale. Koristno je imeti tudi na papirju zapisane telefonske številke bližnjih, zdravnika in drugih pomembnih kontaktov.
Manjša količina gotovine je uporabna, če plačilni terminali in bankomati ne delujejo. Ni pa potrebe po paničnem dvigovanju večjih vsot denarja, saj gre predvsem za zagotavljanje osnovne možnosti plačevanja v izrednih razmerah.
Ob tem je pomembno spremljati uradna obvestila civilne zaščite, pristojnih državnih organov in lokalnih služb ter se izogibati širjenju nepreverjenih informacij o domnevnih napadih ali motnjah.
Kako ravnati, če pozimi ostanemo brez ogrevanja?
Pozimi je daljši izpad električne energije lahko posebej zahteven, saj številni sodobni ogrevalni sistemi potrebujejo elektriko tudi takrat, ko kot energent uporabljajo plin, kurilno olje ali druge vire.
Če ogrevanje preneha delovati, je priporočljivo zmanjšati toplotne izgube, zapreti vrata prostorov, ki jih ne uporabljamo, in se zadrževati v enem ali nekaj prostorih, ki jih je mogoče lažje ohranjati tople. Koristne so dodatne odeje, večplastna oblačila in topla obutev.
Nikoli pa ne smemo poskušati ogrevati stanovanja z žarom na oglje, zunanjimi plinskimi gorilniki ali električnim agregatom, nameščenim v notranjih prostorih. Takšno ravnanje lahko povzroči smrtno nevarno zastrupitev z ogljikovim monoksidom.
Agregati morajo biti nameščeni na prostem, dovolj daleč od oken, vrat in prezračevalnih odprtin, v skladu z navodili proizvajalca. Posebno previdnost je treba nameniti tudi svečam, saj ob neprevidni uporabi povečujejo nevarnost požara.
Priprava ni panika, temveč osnovna odgovornost
Evropska priporočila ne pomenijo, da se morajo prebivalci pripravljati na neizogibno vojno ali napad na elektroenergetsko omrežje. Njihov namen je povečati odpornost gospodinjstev na različne krizne dogodke, tudi takšne, ki nimajo nobene povezave z namernimi napadi.
Poplave, žled, neurja, potresi, tehnične okvare in kibernetski incidenti lahko povzročijo motnje, pri katerih je nekajdnevna samooskrba izjemno koristna. Ob večji nesreči namreč reševalne službe najprej pomagajo najbolj ogroženim, medtem ko morajo drugi prebivalci določeno obdobje poskrbeti za svoje osnovne potrebe.
Slovenska Uprava za zaščito in reševanje zato priporoča, da gospodinjstva zaloge prilagodijo svojim potrebam in finančnim možnostim. Priporočljivo jih je pregledati dvakrat na leto, na primer ob pomladnem in jesenskem premiku ure, ter pravočasno zamenjati izdelke, ki jim poteče rok uporabe.
Za večino družin to ne zahteva posebne opreme ali velikih stroškov. Zalogo je mogoče ustvarjati postopoma, z nakupom nekaj dodatnih trajnih živil, vode, baterij in drugih osnovnih potrebščin.
Evropski napadi so opozorilo, ne dokaz neposredne nevarnosti za Slovenijo
Napadi na hladilne sisteme evropskih trgovin so pokazali, da lahko kibernetski incidenti neposredno vplivajo na fizične izdelke in vsakodnevno preskrbo. Zaradi motenj v programsko vodenih napravah so morali trgovci v več državah zavreči hrano, čeprav njihove poslovalnice niso bile nujno popolnoma zaprte.
Za zdaj ni dokazov, da bi bili ti incidenti povezani z načrtovanim izklopom elektrike po Evropi ali da bi bila Slovenija naslednja tarča. Prav tako identiteta storilcev v vseh primerih ni potrjena.
Kljub temu je dogajanje pomemben opomin, kako odvisna je sodobna družba od električne energije, digitalnih omrežij in neprekinjenega delovanja oskrbovalnih sistemov.
Prav zato je sporočilo Evropske komisije o 72-urni pripravljenosti smiselno razumeti kot preventivni ukrep. Nekajdnevna zaloga vode, hrane, zdravil in osnovne opreme ne more preprečiti kibernetskega napada ali naravne nesreče, lahko pa bistveno olajša prve dni, ko običajne storitve ne delujejo.
Najpomembnejše vprašanje za vsako gospodinjstvo je zato preprosto: Ali bi lahko doma brez obiska trgovine, tekoče vode in elektrike varno preživeli naslednje tri dni?
Spletno uredništvo Toti Maribor
