Milijoni investicij, a tudi milijoni obveznosti: Kaj razkrivajo številke o gospodarjenju v Žužemberku?

Medtem ko nekdanji župan Franc Škufca in Razvojna lista Suhe krajine izpostavljata visoke investicije iz preteklih let, podatki o finančnem stanju občine ob menjavi vodstva leta 2018 razkrivajo tudi drugo plat zgodbe. Občina Žužemberk je imela ob primopredaji na računih le dobrih 25 tisoč evrov, hkrati pa je izkazovala več milijonov evrov neporavnanih obveznosti in posojil.

Podatki o investicijah zadnjih let in že načrtovanih projektih za prihodnje obdobje kažejo, zakaj primerjava zgolj dveh izbranih let ne pove vsega o razvoju občine.

Koliko je občina investirala, koliko denarja je pridobila in kakšno finančno stanje je zapustila naslednjemu vodstvu? To so vprašanja, ki so se v Žužemberku znova odprla ob javnih nastopih predstavnikov Razvojne liste Suhe krajine, povezane z nekdanjim županom Francem Škufco. V videoposnetku, v katerem nastopa Katarina Drenik, lista primerja investicijske dosežke preteklega in sedanjega občinskega vodstva ter poudarja, da je bilo v času Škufčevega županovanja za investicije namenjenih bistveno več denarja.

Toda finančno poslovanje občine ni sestavljeno samo iz zneskov, porabljenih za gradnjo. Pomembni so tudi viri financiranja, posojila, obveznosti iz že sklenjenih pogodb, stroški njihovega odplačevanja in projekti, ki se pripravljajo za prihodnja leta. Prav ti podatki pokažejo precej širšo sliko dogajanja v Žužemberku.

Ob primopredaji dobrih 25 tisoč evrov na računih

Po pisnih podatkih Občine Žužemberk je bilo 12. decembra 2018, ko je Jože Papež prevzel županske posle od Franca Škufce, na občinskih računih 25.107 evrov denarnih sredstev. Občina je na isti dan evidentirala 6.455.705 evrov neporavnanih obveznosti, povezanih z zadržanimi sredstvi pri projektu suhokranjskega vodovoda, v katerem je sodelovalo več občin. Poleg tega so bila evidentirana še posojila v skupni višini treh milijonov evrov.

Od tega je bilo 2,4 milijona evrov posojila povezanega z gradnjo novega vrtca, 600 tisoč evrov pa s suhokranjskim vodovodom. Skupni seštevek navedenih neporavnanih obveznosti in posojil tako znaša približno 9,46 milijona evrov, vendar je treba poudariti, da zadržana sredstva pri vodovodnem projektu niso bila nujno v celoti samostojno finančno breme Žužemberka. Občina je namreč nastopala kot vodilni partner projekta, v katerega je bilo vključenih več lokalnih skupnosti.

Podobno sliko velikih finančnih obveznosti kaže tudi uradni zaključni račun občine za leto 2018. Na dan 31. decembra je bilo na proračunskem računu evidentiranih 31.931 evrov, kratkoročne obveznosti pa so znašale 5.159.488 evrov. Od tega je bilo 4.915.262 evrov obveznosti do dobaviteljev, ki so bile po občinskem pojasnilu povezane predvsem z gradnjo vodovoda in vrtca. Gre za računovodsko stanje ob koncu leta, ki ga ni mogoče neposredno enačiti s stanjem ob primopredaji dobrih dva tedna prej.

Razlika med velikimi investicijskimi številkami in razpoložljivim denarjem na računih je zato pomemben del zgodbe. Obsežni gradbeni projekti so občini prinesli novo infrastrukturo, hkrati pa so za seboj pustili finančne obveznosti, s katerimi se je moralo ukvarjati tudi naslednje občinsko vodstvo.

Posojila se odplačujejo še danes

Finančne posledice velikih investicij se niso končale z menjavo župana. Po pojasnilih občine je bilo treba za dokončanje suhokranjskega vodovoda leta 2019 najeti še dodatno posojilo v višini 1,5 milijona evrov. Projekt, ki se je začel v času prejšnjega vodstva, je bil namreč zaključen šele konec leta 2019, ko je občino že vodil Jože Papež.

Občina danes za odplačevanje glavnice posojil, povezanih z vrtcem in vodovodom, namenja približno 343.000 evrov letno, poleg tega pa plačuje še obresti. Te so po občinskih podatkih leta 2025 znašale približno 45.000 evrov. Skupaj je to za navedeno leto približno 388.000 evrov odplačil glavnice in obresti.

Takšne obveznosti so pomembne pri presojanju občinskih proračunov. Denar, namenjen odplačevanju posojil, namreč ni več na voljo za nove naložbe. To ne pomeni, da so bile pretekle investicije nepotrebne ali neupravičene, pomeni pa, da njihove vrednosti ni mogoče predstavljati ločeno od načina financiranja in dolgoročnih stroškov.

Kaj pokažejo investicije od leta 2015 naprej?

V javnem videoposnetku Katarina Drenik izpostavlja, da je občina v preteklem letu za investicije namenila približno 1,2 milijona evrov, medtem ko so vlaganja v času župana Škufce dosegala do 5,6 milijona evrov. Na tej podlagi opozarja na občutno zmanjšanje investicijske dejavnosti.

Občina je v odgovoru posredovala pregled investicij od leta 2015 do leta 2026. Ta kaže izrazita nihanja med posameznimi leti, predvsem zaradi izvajanja velikih infrastrukturnih projektov.

Za leti 2015 in 2016 občina navaja le investicije v vodovod.

Najvišje vrednosti so bile dosežene v letih 2017, 2018 in 2019, ko je potekala gradnja suhokranjskega vodovoda, leta 2018 pa tudi vrtca. Prav koncentracija velikih projektov v tem obdobju je močno vplivala na višino letnih investicij. Občina pojasnjuje, da so se z izvedbo vodovodnega projekta povečali tudi stroški oskrbe z vodo, kar se je odrazilo v ceni vode.

Po drugi strani podatki kažejo, da investicijska dejavnost v času Papeževega vodenja ni bila omejena na znesek iz leta 2025. Leta 2023 je občina po svoji evidenci investirala 3,08 milijona evrov, leto pozneje pa 3,27 milijona evrov. Ti dve leti predstavljata pomemben del primerjave, ki ga osredotočanje na leto 2025 ne zajame.

Razlike med posameznimi leti so torej velike v obeh obdobjih. Leta 2020 so investicije znašale 880 tisoč evrov, leta 2021 pa že 2,12 milijona evrov. Leta 2022 so ponovno upadle na 1,1 milijona, nato pa v naslednjih dveh letih presegle tri milijone evrov letno. Zato posamezno proračunsko leto samo po sebi ni zadostno merilo za presojo večletnega razvoja občine.

Vlaganja v ceste, vodovode, kanalizacijo, grad in poslovne cone

Za investicijskimi številkami stojijo konkretni projekti. Občina med pomembnejšimi naložbami leta 2021 navaja ureditev cest Zafara–Trebča vas in na Podlipo ter križišča v Srednjem Lipovcu. Leta 2022 so med drugim potekala dela na cestah Dvor–Vinkov vrh in Jama–Stavča vas, urejanje obrtne cone Jama ter statična sanacija gradu.

V letu 2023, ko je skupna vrednost investicij dosegla 3,08 milijona evrov, občina izpostavlja nadaljevanje statične sanacije gradu, komunalno urejanje stanovanjske cone Klek, fekalno kanalizacijo Dvor–jug, rekonstrukcijo državne ceste na Jami pri Dvoru in vodovod Veliki Lipovec. Leto pozneje so bila med pomembnejšimi projekti vlaganja v vodovodno infrastrukturo na območjih Ajdovca in Brezove Rebri ter urejanje poslovne cone Klek.

Tudi leta 2025, ko je bilo investicij manj, so se nadaljevali projekti urejanja poslovne cone Klek, kanalizacije na Dvoru in Mačkovcu ter priprava dokumentacije za izboljšave vodovodnih sistemov na območjih Gradenca, Dvora, Dolnjega Kota in Sadinje vasi.

Občina ob tem navaja tudi sredstva, pridobljena iz drugih javnih virov. Za vzpostavitev obrtne cone na Jami naj bi pridobila več kot 500 tisoč evrov, za sanitarije v gradu in statično sanacijo zidov okoli 200 tisoč evrov, za kanalizacijo na Dvoru več kot 300 tisoč evrov, za podružnično šolo na Dvoru več kot 300 tisoč evrov in za igrišče pri Osnovni šoli Žužemberk 250 tisoč evrov. Za sončno elektrarno na zdravstveni postaji je bilo po občinskih podatkih pridobljenih še dobrih 20 tisoč evrov.

Ti projekti kažejo, da se investicijska dejavnost ne izraža zgolj v enem velikem infrastrukturnem posegu, ampak tudi v številnih manjših in srednje velikih naložbah, razporejenih po različnih delih občine.

Komu je bilo namenjenih 28 milijonov evrov?

Posebno pozornost si zasluži navedba iz videoposnetka Razvojne liste Suhe krajine, da je bil Žužemberk v obdobju 2014–2020 prva občina v Sloveniji po črpanju evropskih sredstev na prebivalca, ob tem pa je omenjenih več kot 28 milijonov evrov projektov za pitno vodo, kanalizacijo in čistilne naprave.

Občina pojasnjuje, da se znesek 28 milijonov evrov nanaša na skupne upravičene stroške projekta petih sodelujočih občin. Žužemberk je imel pri projektu pomembno vlogo vodilnega partnerja, vendar to ne pomeni, da je bila celotna vrednost projekta namenjena izključno tej občini ali da je celoten znesek predstavljal njene lastne investicije.

Prav tako je pomembna časovna razmejitev. Franc Škufca je občino vodil do decembra 2018, projekt suhokranjskega vodovoda pa je bil zaključen konec leta 2019. Njegova izvedba je torej zajela obdobji obeh županov. Visoka investicijska realizacija v letu 2019 je bila povezana predvsem z dokončevanjem vodovoda in končnim obračunom vrtca, ne pa zgolj z novimi projekti, začetimi v tem letu.

Občina ob tem opozarja še na dejstvo, da prvotni veliki projekt suhokranjskega vodovoda ni zagotovil pitne vode vsem območjem občine. Med kraji, ki jih posebej izpostavlja, so Ajdovec, Veliki Lipovec in Brezova Reber, kjer so se pozneje izvajali oziroma pripravljali dodatni vodovodni projekti.

Nova občinska stavba: za leto 2027 načrtovanih skoraj tri milijone evrov

Pri presojanju investicijske dejavnosti je pomembno upoštevati tudi projekte, ki so že v pripravi, vendar se njihova glavna finančna realizacija šele pričakuje. Med največjimi je načrtovana prenova nekdanje Iskrine stavbe na Grajskem trgu 26, v kateri bodo novi prostori občinske uprave in večnamenski prostori.

Občina je za projekt pridobila gradbeno dovoljenje in objavila javno naročilo za izbiro izvajalca. Za leto 2027 je po spremenjenih proračunskih načrtih predvidenih nekaj več kot 2,6 milijona evrov, torej približno tri milijone evrov, dodatna sredstva pa so načrtovana še za leto 2028.

Finančni načrt projekta predvideva kombinacijo občinskih proračunskih sredstev, kupnine od načrtovane prodaje občinske nepremičnine v Poreču in dolgoročnega posojila. Gre za projekt, pri katerem so bili pomembni pripravljalni koraki že opravljeni, večji gradbeni izdatki pa bodo v občinskih bilancah vidni šele ob izvedbi.

Prav to je pomembna razlika med letno realizacijo investicij in širšim investicijskim ciklom. Priprava projektne dokumentacije, pridobivanje dovoljenj, določitev virov financiranja in izvedba javnih naročil so nujni koraki, ki predhodijo gradnji. Njihov učinek se zato ne pokaže nujno v istem letu, v katerem občina opravi največ pripravljalnega dela.

Za nadgradnjo vodovoda več kot dva milijona evrov v dveh letih

Še en primer finančnega načrtovanja je nadgradnja vodovodnega sistema Suha krajina, za katero je občina v proračunskih dokumentih opredelila predvideno dinamiko izvedbe in vire financiranja za leti 2027 in 2028.

Za leto 2027 je načrtovanih 1.047.524 evrov, za leto 2028 pa 977.836 evrov. Skupaj to pomeni 2.025.360 evrov načrtovanih vlaganj v dveh letih.

V obeh letih je tako predvideno financiranje iz treh virov: evropskih sredstev, državnega proračuna in lastnih občinskih sredstev. V celotnem dvoletnem načrtu evropski delež znaša približno 1,14 milijona evrov, državni nekaj več kot 201 tisoč evrov, občinski pa približno 681 tisoč evrov.

Takšna razdelitev omogoča pregled nad tem, kolikšen del investicije naj bi občina financirala sama in kolikšen del s pomočjo drugih javnih virov. Obenem gre za načrtovano financiranje, katerega dejanska realizacija bo odvisna od nadaljnjega poteka projekta in izpolnitve pogojev za posamezna sredstva.

V letu 2027 načrtovanih več kot 5,9 milijona evrov investicij

Spremenjeni proračun Občine Žužemberk za leto 2027 predvideva nekaj več kot 10,44 milijona evrov prihodkov in nekaj več kot 13,07 milijona evrov odhodkov. Za investicije je načrtovanih več kot 5,9 milijona evrov, kar je bistveno več od realiziranih vlaganj v letu 2025.

Proračun predvideva tudi zadolževanje v višini treh milijonov evrov za financiranje načrtovanih naložb. To pomeni, da bo pri presoji prihodnjih projektov pomembno spremljati tako njihovo dejansko izvedbo kot tudi dolgoročne obveznosti, ki bodo iz financiranja nastale.

Občinski svet je spremembe proračuna za leto 2027 sprejel z 11 glasovi za, dva svetnika sta se vzdržala. Med večjimi načrtovanimi naložbami sta nova občinska stavba in nadaljnja nadgradnja vodovodnega sistema, ki bosta pomembno vplivali na investicijsko realizacijo v prihodnjih letih.

Razvoj občine se ne začne in ne konča z enim proračunskim letom

Primerjava finančnega poslovanja v Žužemberku pokaže, da so bile najvišje investicije v preteklem obdobju tesno povezane z velikim večobčinskim vodovodnim projektom in gradnjo vrtca. Ti naložbi sta pomembno zaznamovali razvoj občine, hkrati pa sta bili povezani s posojili in drugimi finančnimi obveznostmi, ki so segale v naslednja leta.

Podatki sedanjega vodstva kažejo investicijska nihanja tudi po letu 2018, vendar obenem dokumentirajo večmilijonska vlaganja v posameznih letih, izvedene infrastrukturne projekte ter pripravo novih naložb. Med njimi izstopata občinska stavba in nadgradnja vodovoda, za kateri so že opredeljeni proračunski načrti in predvideni viri financiranja.

Zato je za celovito presojo gospodarjenja treba pogledati več kot zgolj najvišjo investicijsko številko nekdanjega vodstva ali najnižjo številko sedanjega. Pomembno je, koliko je bilo zgrajenega, kako so bili projekti financirani, katere obveznosti so ostale za njimi in kakšni finančni načrti spremljajo prihodnje investicije. Prav v teh podatkih se skriva odgovor na vprašanje, kaj posamezna obdobja občinskega razvoja dejansko pomenijo za Žužemberk in njegove prebivalce.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska