Slovenija zaostrila vizumske pogoje za Ruse: Turističnih vlog ne sprejemajo več, omejitve tudi v Beogradu

0

Slovenija je zaostrila pogoje za ruske državljane, ki želijo pridobiti vizum za obisk države. Od 16. novembra slovenski vizumski centri v Rusiji ne sprejemajo več vlog za turistična potovanja, študij in večino oblik zaposlitve, kažejo informacije vizumskega operaterja VFS Global. Omejitve so prizadele tudi ruske državljane, ki živijo v Srbiji, kjer naj bi slovensko veleposlaništvo začelo odpovedovati že dogovorjene termine za oddajo vlog. Sprememba je bila uvedena brez javno objavljene obrazložitve in brez navedbe, koliko časa bo veljala.

Slovenija je sredi novembra uvedla pomembne spremembe pri obravnavi vizumskih vlog ruskih državljanov. Kot poročajo The Moscow Times, Meduza in ruska tiskovna agencija Interfax, je vizumski operater VFS Global objavil obvestilo, da od ponedeljka, 16. novembra, sprejema dokumentacijo le še za določene namene potovanja. Turistična potovanja, običajne študijske vloge in večina delovnih namenov niso več vključeni med kategorije, za katere je mogoče po doslej objavljenih pravilih oddati dokumentacijo.

Sprememba je pritegnila pozornost tudi zato, ker je bila javno objavljena šele po začetku veljavnosti novih pogojev. Ruski državljani, ki so načrtovali potovanje v Slovenijo ali pridobivanje vizuma za daljše bivanje, so se tako znašli pred novimi omejitvami, ne da bi bilo ob objavi jasno, zakaj so bile uvedene in kako dolgo bodo trajale. Poročila tujih medijev kažejo, da posledice niso omejene zgolj na vizumske centre v Rusiji, temveč so jih občutili tudi ruski državljani, ki trenutno prebivajo v drugih državah.

Turistična potovanja niso več med dovoljenimi nameni za oddajo vlog

Po informacijah, ki jih je objavil VFS Global, so se možnosti za oddajo vizumskih vlog bistveno zožile. Ruski državljani v vizumskih centrih v Rusiji ne morejo več oddajati običajnih turističnih vlog, prav tako na seznamu niso več splošne kategorije za študij in večino zaposlitev. Gre za spremembo dosedanje prakse, saj je Slovenija ruskim državljanom tudi po začetku vojne v Ukrajini še izdajala schengenske vizume, čeprav v razmeroma omejenem obsegu.

Kljub zaostritvi ne gre za popolno zaprtje vseh vizumskih poti. Med kategorijami, za katere sprejem vlog ostaja mogoč, so obiski družinskih članov, ki so državljani Evropske unije, ter združitev družine z državljani EU na podlagi nacionalnega vizuma tipa D. Vloge je mogoče oddati tudi za določena poslovna potovanja in udeležbo na konferencah, vendar je za to potrebno predhodno soglasje slovenskega veleposlaništva. Med izjemami ostajajo še delavci v mednarodnem prometu, denimo vozniki tovornjakov, pomorščaki in piloti.

Interfax ob tem poroča tudi o dodatnih izjemah za nujno zdravljenje, programe mednarodne študentske izmenjave ter trenerje in športnike, ki imajo sklenjene pogodbe s slovenskimi klubi oziroma športnimi organizacijami. To pomeni, da omejitev ni mogoče razumeti kot splošne prepovedi vseh študijskih ali delovnih prihodov ruskih državljanov. Ključna je konkretna kategorija vloge in izpolnjevanje pogojev, ki veljajo za posamezen namen potovanja.

Slovensko veleposlaništvo v Beogradu naj bi odpovedovalo že rezervirane termine

Omejitve so po navedbah organizacije Kovčeg, ki pomaga ruskim državljanom v tujini, prizadele tudi Ruse, ki živijo v Srbiji. Organizacija je poročala, da je slovensko veleposlaništvo v Beogradu začelo odpovedovati termine za oddajo vizumskih vlog, čeprav so bili nekateri rezervirani že pred spremembo pravil. Med 16. in 17. novembrom naj bi bilo odpovedanih najmanj devet terminov, še en prosilec pa naj bi za nezmožnost oddaje dokumentacije izvedel šele ob osebnem obisku.

Po poročanju The Moscow Times je Kovčeg objavil tudi informacije o sporočilu slovenskega veleposlaništva enemu od prosilcev. Iz njega naj bi izhajalo, da se omejitve nanašajo posebej na osebe z ruskim državljanstvom in temeljijo na spremenjenih smernicah slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Gre za navedbe organizacije, ki jih je povzela večina tujih medijev, medtem ko podrobna uradna obrazložitev sprememb ob njihovem začetku ni bila javno predstavljena.

Srbija je v zadnjih letih postala pomembna država bivanja za številne ruske državljane, ki so se po začetku ruske invazije na Ukrajino preselili v tujino. Zato lahko spremembe pri obravnavi njihovih vizumskih vlog na slovenskih diplomatskih predstavništvih vplivajo tudi na ljudi, ki v Rusiji že dalj časa ne živijo. Primeri odpovedanih terminov v Beogradu kažejo, da se vprašanja o obsegu novih pravil ne nanašajo samo na kraj oddaje vloge, temveč tudi na državljanstvo prosilca.

Kaj se zgodi z že izdanimi vizumi?

Za ruske državljane, ki imajo že veljaven schengenski vizum, je pomembna razlika med omejitvijo sprejemanja novih vlog in razveljavitvijo že izdanih dokumentov. Po pojasnilih ruskega združenja organizatorjev potovanj ATOR nove omejitve ne vplivajo na že izdane vizume. To pomeni, da sama sprememba pravil za oddajo dokumentacije ne povzroči samodejnega prenehanja njihove veljavnosti.

Imetniki veljavnih vizumov lahko še naprej potujejo v skladu s pogoji, ki veljajo za njihov vizum in vstop v schengensko območje. Pri tem morajo upoštevati tudi običajne mejne postopke in morebitne druge omejitve, ki se uporabljajo za ruske državljane. Veljaven vizum namreč sam po sebi še ne pomeni brezpogojne pravice do vstopa, saj se pogoji preverjajo tudi ob prehodu zunanje schengenske meje.

Za tiste, ki so šele načrtovali potovanje ali čakali na termin za oddajo dokumentacije, pa je položaj drugačen. Novi pogoji lahko pomenijo, da vloge za predvideni namen sploh ne morejo oddati. Posebej občutljivo je vprašanje že rezerviranih terminov in morebitnih postopkov, začetih pred 16. novembrom, saj objavljena poročila ne pojasnjujejo enotno, kako bodo obravnavani vsi takšni primeri.

Slovenija je lani Rusom izdala 1.254 schengenskih vizumov

Podatki o številu izdanih vizumov kažejo, da Slovenija tudi pred najnovejšo zaostritvijo ni sodila med glavne evropske destinacije za ruske prosilce. Po podatkih, ki jih navaja The Moscow Times, je Slovenija leta 2025 ruskim državljanom izdala 1.254 schengenskih vizumov. Večina je bila namenjena enkratnemu vstopu, medtem ko je bil delež vizumov za večkratni vstop po podatkih ruskega turističnega združenja približno 8,8 odstotka.

V celotni Evropski uniji je bilo v istem letu ruskim državljanom izdanih približno 680.000 vizumov. Primerjava kaže, da je bil slovenski delež razmeroma majhen, vendar so spremembe pomembne predvsem za posameznike, ki imajo s Slovenijo družinske, poslovne, študijske ali druge osebne povezave. Pri njih posledic ni mogoče presojati zgolj na podlagi skupnega števila izdanih dokumentov.

Zaostritev je tudi del širšega evropskega razvoja vizumske politike do Rusije. Po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 so številne evropske države omejile ali prenehale izdajati turistične vizume ruskim državljanom. Druge, med njimi Francija, Italija in Španija, so določene možnosti za pridobitev vizumov ohranile. Zato pogoji za ruske prosilce niso povsem enaki v vseh državah schengenskega območja, čeprav se uporablja skupni evropski vizumski pravni okvir.

V Evropski uniji razprave o novih omejitvah zaradi varnostnih tveganj

Najnovejša slovenska sprememba prihaja v času, ko se v Evropski uniji nadaljujejo razprave o strožjih pogojih za vstop ruskih državljanov. Evropske države so v zadnjih letih večkrat opozorile na tveganja, povezana s hibridnimi operacijami, sabotažami in drugimi varnostnimi dejavnostmi, ki jih pripisujejo ruskim državnim strukturam. Takšni pomisleki so prispevali k razpravam o tem, ali je treba dodatno omejiti možnosti pridobivanja schengenskih vizumov.

Evropska unija je že leta 2022 začasno ustavila izvajanje sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov z Rusijo, s čimer so se postopki za ruske državljane zaostrili. Pozneje so sledile dodatne omejitve, med drugim pri izdajanju vizumov za večkratni vstop. Po poročanju The Moscow Times naj bi Evropska komisija januarja 2027 predstavila nove predloge za nadaljnjo zaostritev pravil, o katerih bodo nato razpravljale države članice.

Ob tem je treba razlikovati med širšimi evropskimi varnostnimi pomisleki in neposrednim razlogom za slovensko odločitev. Ker slovenske oblasti ob objavi novih pogojev niso predstavile podrobne javne obrazložitve, ni mogoče potrditi, da je bila konkretna sprememba sprejeta prav zaradi posameznih varnostnih dogodkov ali kot neposredna posledica določene evropske pobude.

Sprememba brez objavljenega roka trajanja

Ena od pomembnih značilnosti novih omejitev je, da ob njihovi uvedbi ni bil naveden datum prenehanja veljavnosti. To pomeni, da ruski državljani, ki bi želeli v Slovenijo pripotovati kot turisti ali zaradi drugih trenutno izključenih namenov, nimajo jasne časovnice, kdaj bi se lahko dosedanja praksa ponovno vzpostavila. Enako velja za prosilce, ki so imeli rezervirane termine na diplomatskih predstavništvih in so bili naknadno obveščeni o njihovi odpovedi.

Za zdaj je torej potrjeno predvsem, da so se pogoji za sprejem novih vizumskih vlog bistveno spremenili. Obseg izjem je odvisen od posamezne kategorije, že izdani vizumi pa zaradi te spremembe niso samodejno razveljavljeni. Nadaljnji razvoj bo odvisen od uradnih pojasnil slovenskih pristojnih organov ter morebitnih novih odločitev na ravni Evropske unije.

Slovenija se je tako pridružila državam, ki ruskim državljanom omejujejo možnosti pridobivanja vizumov za običajna turistična potovanja. Zaostritev pa ne vpliva samo na turiste, saj lahko poseže tudi v načrte študentov, zaposlenih in ruskih državljanov, ki že prebivajo zunaj svoje domovine.

 

Spletno uredništvo Naša Primorska