Gradbeno dovoljenje v največ 60 dneh od popolnosti vloge. Tako ambiciozen cilj je v začetku septembra napovedal minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz, država pa je zdaj odprla še posebno telefonsko številko in elektronski naslov, prek katerih lahko investitorji preverjajo, zakaj njihov postopek traja predolgo. Toda 60-dnevni rok za vse vlagatelje še ni današnja realnost. Ministrstvo si je za postopno doseganje tega cilja vzelo eno leto, pred seboj pa ima precejšen kup nerešenih zadev – trenutno jih je 3.749. Največ jih čaka prav na Upravni enoti Ljubljana.
Obljuba hitrejših postopkov bo nedvomno dobrodošla za vse, ki so se pri gradnji hiše ali drugih objektov srečali z večmesečnim oziroma celo daljšim čakanjem. Toda način, s katerim želi država postopke pospešiti, odpira tudi pomembno vprašanje. Sosedje mejaši se namreč po novi razlagi zakona v postopke ne bodo več vključevali avtomatično, temveč le izjemoma. Ministrstvo ocenjuje, da je prav njihovo vključevanje pomembno prispevalo k dolgotrajnosti nekaterih postopkov, na drugi strani pa se pojavlja vprašanje, kako zagotoviti, da hitrejši postopki ne bodo pomenili slabšega varstva pravic ljudi, na katere lahko gradnja neposredno vpliva.
60 dni, toda pomemben je drobni tisk
Ko je Matoz v začetku septembra predstavil spremembe, je bila najbolj odmevna prav napoved, da bo gradbeno dovoljenje mogoče dobiti v 60 dneh.
Vendar je treba obljubo nekoliko natančneje pojasniti. Cilj obveznega navodila, ki sta ga 3. septembra podpisala Matoz in ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, je, da se v enem letu postopoma zagotovi izdaja gradbenega dovoljenja v 60 dneh od popolnosti vloge. Ne gre torej za zagotovilo, da bo od danes vsaka vložena zahteva rešena najpozneje dva meseca po tem, ko jo vlagatelj odda.
Pomemben je tudi izraz popolna vloga. Dokler dokumentacija ni popolna in niso izpolnjeni potrebni pogoji za odločanje, 60-dnevnega obdobja ni mogoče preprosto enačiti s časom od prve oddaje dokumentov do dovoljenja.
Prav zato bo šele praksa pokazala, ali bo država uspela napoved spremeniti v dejansko občutno krajše čakalne dobe.
Skoraj 3.750 nerešenih zadev
Začetni položaj ni enostaven.
Po podatkih ministrstva je bilo letos na upravnih enotah v reševanju 12.534 zadev za izdajo gradbenega dovoljenja. Od tega je bilo v letu 2026 vloženih 8.233 zahtev, rešenih pa 8.785. Kljub temu ostaja nerešenih še 3.749 zadev.
Ministrstvo za zaostanek šteje nerešeno zadevo, ki se rešuje več kot 60 dni. Teh je veliko predvsem na najbolj obremenjenih upravnih enotah.
Največ nerešenih postopkov ima Upravna enota Ljubljana – 639, od tega jih 439 šteje za zaostanke. V Mariboru je 222 nerešenih zadev in 191 zaostankov, v Kopru 145 nerešenih zadev, v Kranju 137, v Novem mestu pa 113. Med bolj obremenjenimi so še Murska Sobota, Sežana, Žalec, Slovenska Bistrica in Nova Gorica.
Številke zato kažejo, da samo navodilo upravnim enotam ne bo čez noč odpravilo problema.
Poseben kontakt za tiste, ki predolgo čakajo
Država je medtem uvedla tudi neposrednejšo pomoč vlagateljem. Vzpostavljena sta posebna telefonska številka in elektronski naslov, kamor se lahko obrnejo ljudje, ki ocenjujejo, da odločanje o njihovi popolni vlogi traja predolgo.
Na številki 01 478 8304 so informacije na voljo od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter med 13. in 15. uro. Vprašanje je mogoče poslati tudi na elektronski naslov sue.mnzju@gov.si.
Pomembno pa je vedeti, kaj ta pomoč dejansko pomeni. Ne gre za center, ki bi namesto upravne enote odločal o gradbenem dovoljenju. Če se vlagatelj obrne nanj zaradi predolgega postopka, bo ministrstvo pri pristojni upravni enoti preverilo konkretno zadevo in stranki posredovalo pojasnilo o njenem postopku.
Največja sprememba pri sosedih mejaših
Precej bolj občutljiv del novih navodil se nanaša na položaj sosedov.
Matoz in Rifljeva sta upravnim enotam posredovala enotno razlago določbe Gradbenega zakona, po kateri se sosedov mejašev v postopke izdaje gradbenega dovoljenja ne bi več avtomatično vključevalo kot stranskih udeležencev. Po razlagi ministrstev naj bi se možnost njihove vključitve uporabljala izjemoma in ne kot pravilo.
Minister je dosedanjo prakso ocenil zelo kritično. Ministrstvo trdi, da so bili mejaši pogosto avtomatično vabljeni v postopke in da je prihajalo do neutemeljenih pripomb, pravnih sredstev in celo upravnih sporov, zaradi katerih naj bi se nekateri postopki vlekli več let. Vlada je navedla tudi primere domnevnega izsiljevanja investitorjev z zahtevami po plačilih v zameno za nevlaganje pritožb.
Toda to so ugotovitve in ocene ministrstva, zato jih ni mogoče posplošiti na vse sosede, ki so doslej sodelovali v postopkih.
Kaj pa pravice človeka, ki živi na sosednji parceli?
Prav tukaj se odpira druga stran zgodbe.
Poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak je opozorila na vprašanje, kako naj mejaš učinkovito varuje svoje pravice, če o postopku in načrtovani gradnji sploh ni obveščen. To ni nepomembno vprašanje, saj lahko gradnja na sosednji parceli v določenih primerih vpliva na uporabo nepremičnine, dostop, odmike, osončenost in druge pravno varovane interese.
Matoz zagotavlja, da nova razlaga pravnega varstva upravičenih stranskih udeležencev ne bo odpravila. Po njegovem naj bi referenti in načelniki upravnih enot znali presoditi, v katerih primerih je vključitev soseda dejansko upravičena.
Bistvena razlika naj bi bila torej v tem, da sosedstvo samo po sebi ne bo avtomatična vstopnica v postopek, kadar pa lahko načrtovana gradnja posega v pravno varovane interese soseda, možnost njegovega sodelovanja ostaja.
Prav izvajanje tega razlikovanja v praksi bo eden pomembnejših preizkusov novih navodil.
Projektanti še ne vidijo velikega preobrata
Tudi na strani ljudi, ki se s postopki gradbenih dovoljenj srečujejo vsakodnevno, za zdaj ni mogoče govoriti o velikem preobratu.
Arhitektka in projektantka Jožica Curk ocenjuje, da bo za resno presojo učinkov novih navodil potrebnih nekaj mesecev. Po njenih izkušnjah je avtomatično vključevanje mejašev, tudi kadar ti pozneje niso vlagali pritožb, postopek lahko podaljšalo približno za mesec dni.
Hkrati opozarja, da mejaši sami po sebi praviloma ne morejo preprosto preprečiti projekta, lahko pa uporaba pravnih sredstev postopek podaljša.
Zato bo šele primerjava podatkov po nekaj mesecih pokazala, ali nova navodila dejansko prinašajo merljivo skrajšanje postopkov.
Kaj če upravna enota tudi po novem preseže 60 dni?
To pa je vprašanje, pri katerem je zgodba nekoliko manj jasna.
Ministrstvo pripravlja organizacijske in druge ukrepe za najbolj obremenjene upravne enote, vendar za zdaj še nima dokončne odločitve o dodatnih kadrih. Kadrovske potrebe preverjajo, odločitev o morebitnih okrepitvah oziroma drugih virih pa napovedujejo do konca leta.
Prav tako iz dosedanjih odgovorov ministrstva ni jasno, kakšne konkretne posledice bi sledile, če upravna enota kljub novim usmeritvam popolne vloge ne bi rešila v predvidenem roku. Ministrstvo posebnih sankcij ni napovedalo, temveč pričakuje, da bodo upravne enote storile vse za spoštovanje rokov.
To je pomembna razlika med postavljenim ciljem in zagotovljenim rokom.
Dobra napoved bo morala prestati preizkus prakse
Za investitorja, ki mesece čaka na gradbeno dovoljenje in ob tem plačuje projektante, kredite ali druge stroške, je cilj 60 dni nedvomno privlačen. Tudi poenotenje različnih praks med upravnimi enotami je lahko pomemben korak, če je bil isti zakon doslej od ene upravne enote do druge razlagan različno.
Toda za oceno uspeha ukrepa je trenutno prezgodaj.
Država ima še vedno 3.749 nerešenih postopkov, pri najbolj obremenjenih upravnih enotah več sto zaostankov, odločitev o morebitnih kadrovskih okrepitvah pa še ni sprejeta. Poleg tega bo treba spremljati, ali bo strožja presoja vključevanja sosedov res odstranila predvsem nepotrebno zavlačevanje ali pa se bodo pojavili primeri, ko bodo ljudje težje pravočasno zaščitili svoje legitimne pravice.
Zato bo pravo merilo uspeha precej preprosto: ne koliko gradbenih dovoljenj država obljubi v 60 dneh, ampak koliko popolnih vlog bo čez nekaj mesecev dejansko rešenih v tem času – brez tega, da bi hitrost postopka dosegli na račun pravnega varstva upravičenih udeležencev.
