Slovenija bi lahko že kmalu dobila možnost občutnega znižanja trošarin na bencin in dizelsko gorivo. Finančni ministri Evropske unije bodo danes odločali o slovenski prošnji za začasno odstopanje od evropskih pravil, ki določajo najnižje dovoljene trošarine. Ker so prošnjo prejšnji teden že podprli predstavniki držav članic, je pričakovati njeno odobritev. Toda za voznike je pomembno predvsem naslednje: dovoljenje Bruslja še ne pomeni samodejne pocenitve na bencinskih servisih. O tem, koliko bodo dejansko plačevali za gorivo, bo odločala slovenska vlada.
Finančni ministri držav članic Evropske unije imajo danes, v ponedeljek, 9. novembra, na dnevnem redu odločitev, ki bi lahko pomembno vplivala na stroške slovenskih voznikov, prevoznikov in gospodarstva. Odločali bodo o prošnji Slovenije, da bi lahko začasno znižala trošarine na 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo pod najnižje ravni, ki jih sicer dovoljuje evropska zakonodaja.
Po poročanju STA in portala 24ur je pričakovati, da bodo ministri prošnjo odobrili. Stalni predstavniki držav članic pri Evropski uniji so namreč že prejšnji teden podprli predlog izvedbenega sklepa, ki ga je oktobra pripravila Evropska komisija.
Za Slovenijo bi to pomenilo dodatno možnost ukrepanja ob visokih cenah energentov. Kolikšen del te možnosti bo država dejansko izkoristila, pa ostaja odprto vprašanje.
Trošarine bi lahko znižali precej pod evropski minimum
Evropska zakonodaja določa najnižje ravni trošarin, ki jih morajo države članice praviloma upoštevati pri obdavčitvi pogonskih goriv. Slovenija je zaradi izrednih razmer na energetskih trgih zaprosila za izjemo, ki bi ji omogočila začasno znižanje pod te meje.
Po predlogu Evropske komisije bi lahko trošarino na 95-oktanski bencin znižala na najmanj 0,1395 evra na liter, trošarino na dizelsko gorivo pa na najmanj 0,105 evra na liter.
Trenutna trošarina na bencin znaša 0,41759 evra na liter, na dizelsko gorivo pa 0,330 evra. Če bi vlada izkoristila celoten dovoljeni prostor za znižanje, bi bila razlika pri bencinu približno 27,8 centa na liter, pri dizlu pa 22,5 centa na liter. Ker se na trošarino obračuna tudi davek na dodano vrednost, bi bil lahko vpliv na končno maloprodajno ceno še večji.
Po izračunu gospodarskega portala Lider.si bi največje dovoljeno znižanje trošarin ob nespremenjenih drugih sestavinah cene lahko pomenilo približno 34 centov nižjo končno ceno litra bencina in 27 centov nižjo ceno litra dizla.
Toda to so izračuni največjega možnega učinka, ne napoved že sprejetega ukrepa. Evropska unija Sloveniji ne bo določila novih maloprodajnih cen, temveč ji bo omogočila, da se o dodatnem znižanju davčne obremenitve odloči sama.
Dovoljenje bo veljalo šest mesecev
Predvidena izjema ne bo trajna. Slovenija bi lahko trošarine pod evropski minimum znižala za šest mesecev od dneva, ko bo uradno obveščena o odločitvi Sveta Evropske unije.
Časovna omejitev je pomembna, saj gre za izreden ukrep, namenjen blaženju posledic visokih cen energentov. Evropska komisija je v predlogu opozorila tudi na javnofinančne posledice takšnega znižanja in na dejstvo, da nižje obdavčenje fosilnih goriv lahko poveča njihovo porabo.
Slovenska vlada je prošnjo v Bruselj poslala konec julija. Kot razlog je navedla izredne in vztrajno visoke cene energentov, ki obremenjujejo gospodinjstva in gospodarstvo. Avgusta je prošnjo še dopolnila in zaprosila za možnost večjega znižanja trošarin, kot ga je predvidela sprva.
Slovenija pri tem ni edina država, ki je zaradi visokih cen goriv zaprosila za odstopanje od evropskih pravil. Podobna dovoljenja so pred njo že prejele Hrvaška, Španija in Švedska.
Zakaj se gorivo ne bo pocenilo samodejno?
Najpomembnejše vprašanje za slovenske voznike je, kaj bo odločitev evropskih finančnih ministrov pomenila pri naslednjem obisku bencinskega servisa. Odgovor je odvisen od nadaljnjih odločitev vlade.
Če bo Svet EU slovensko prošnjo odobril, bo država pridobila pravno možnost za dodatno znižanje trošarin. Vlada bo nato lahko z uredbo določila nove zneske. Pri tem se bo lahko odločila za največje dovoljeno znižanje, manjši poseg ali pa možnosti za zdaj sploh ne bo uporabila.
Na končno ceno goriv namreč ne vplivajo samo trošarine. Pomembni so tudi gibanje cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih, menjalni tečaj evra do dolarja, druge dajatve, davek na dodano vrednost in trgovske marže.
Zato tudi občutno znižanje trošarin samo po sebi ne zagotavlja, da bodo maloprodajne cene dolgoročno ostale nizke. Če bi se cene nafte na svetovnih trgih znova močno zvišale, bi lahko del davčne razbremenitve izničila dražja nabava goriva.
Vseeno pa bi takšen ukrep lahko pomenil pomembno olajšanje za gospodinjstva, ki so odvisna od avtomobila, in za podjetja, pri katerih gorivo predstavlja velik del poslovnih stroškov.
Voznikom se že v torek obeta pocenitev
Današnje odločanje v Bruslju sovpada z redno uskladitvijo reguliranih cen goriv v Sloveniji. Nove najvišje dovoljene maloprodajne cene bodo začele veljati v torek, 10. novembra, uradno pa jih bo pristojno ministrstvo objavilo danes popoldne.
Po neuradni napovedi portala Napovedgoriv bi se lahko liter 95-oktanskega bencina pocenil za približno 12 centov, dizelskega goriva in kurilnega olja pa za okoli deset centov. Takšna napoved temelji na predpostavki, da država medtem ne bo spreminjala dajatev.
Če se bodo izračuni uresničili, bi se liter bencina s sedanjih 1,626 evra pocenil na približno 1,506 evra, liter dizla z 1,949 na približno 1,849 evra, kurilno olje pa z 1,572 na približno 1,472 evra.
Za voznika, ki natoči 50 litrov bencina, bi to pomenilo približno šest evrov prihranka. Pri enaki količini dizla bi bil prihranek približno pet evrov. Gospodinjstvo, ki naroči tisoč litrov kurilnega olja, pa bi ob desetcentni pocenitvi plačalo približno sto evrov manj, brez upoštevanja dostave.
Morebitno dodatno znižanje trošarin bi lahko vplivalo na prihodnje cene, vendar je treba počakati na odločitev vlade. Zato napovedane torkove pocenitve in možnega dodatnega znižanja zaradi evropskega dovoljenja ne gre enačiti.
Koliko bi ukrep stal državni proračun?
Nižje trošarine bi neposredno zmanjšale prihodke državnega proračuna. Po podatkih, ki jih je ministrstvo za finance oktobra posredovalo portalu Lider.si, bi lahko ob največjem dovoljenem znižanju v šestih mesecih izpad prihodkov znašal do 254 milijonov evrov.
Gre za pomemben znesek, zato bo morala vlada pri odločitvi tehtati med razbremenitvijo prebivalstva in gospodarstva ter vplivom na javne finance. Znižanje trošarin lahko zmanjša stroške prevoza, logistike in vsakodnevnih poti, vendar pomeni tudi manj prihodkov za financiranje javnih storitev in drugih proračunskih obveznosti.
Posebej pomemben je položaj prevoznikov, kmetijstva in podjetij, ki pri svojem delu porabijo velike količine dizelskega goriva. Zanje se lahko že nekaj centov razlike pri litru na mesečni ravni pozna precej bolj kot pri povprečnem gospodinjstvu.
Na drugi strani bi lahko nižje cene goriv prispevale k zmanjšanju nekaterih stroškov poslovanja in posledično ublažile pritisk na cene blaga ter storitev. V kolikšni meri bi se prihranki dejansko prenesli do končnih potrošnikov, pa je odvisno od številnih dejavnikov.
Odločitev, ki jo bodo spremljali tudi slovenski vozniki
Današnje zasedanje evropskih finančnih ministrov bo za Slovenijo pomembno predvsem zato, ker bi državi omogočilo več manevrskega prostora pri oblikovanju cen pogonskih goriv. Doslej je bila pri določanju trošarin omejena z evropskimi minimalnimi ravnmi, po morebitni odobritvi pa bi lahko za šest mesecev posegla tudi podnje.
Vendar evropska odločitev predstavlja šele prvi korak. Za dejansko pocenitev bo ključna odločitev slovenske vlade, ki bo morala določiti, ali in za koliko bo trošarine znižala.
Vozniki lahko tako v prihodnjih dneh pričakujejo dve ločeni novici: najprej uradne cene goriv, ki bodo veljale od torka, nato pa morebitno odločitev vlade o dodatnem znižanju trošarin. Šele ta bo pokazala, koliko od možnosti, ki jo odpira Bruselj, bo Slovenija dejansko izkoristila.
Spletno uredništvo Goriške novice
