Na Veliki planini, priljubljeni destinaciji za turiste in domačine, se skriva resna težava, ki neposredno vpliva na kakovost pitne vode v Kamniku. Fekalije s te planote končajo v vodnih izvirih, ki oskrbujejo mesto. Mihael Jožef Toman, zaslužni profesor biotehniške fakultete, opozarja, da so gorski vodni viri v Sloveniji v slabem kemijskem in mikrobiološkem stanju.
Na okrogli mizi, ki jo je organiziralo društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija, je poudaril, da pohodništvo, turizem in motorizacija povzročajo razpršeno onesnaževanje, ki je težko obvladljivo. V Kamniško-Savinjskih Alpah so posledice tega onesnaževanja še kako očitne.
Kritika stanja vodnih virov in ukrepi za izboljšanje
Profesor Toman opozarja, da Slovenija, kljub bogastvu z vodami, ne posveča dovolj pozornosti njihovi kakovosti. Primeri, kot so Blejsko jezero in Bohinjsko jezero, kažejo na posledice neurejene kanalizacije in turizma. Blejsko jezero še vedno nima popolnega kanalizacijskega sistema, Bohinjsko jezero pa se sooča z razrastjo cianobakterij, kar vpliva na zdravje lokalnega ekosistema.
“Vsakovrstna voda, tudi od vikendov v Ukancu, ki jih je prek sto, je kapljala v jezero desetletja. Ampak zadnja kapljica vedno prelije kozarec in zdaj se vsi čudimo, kaj se dogaja z Bohinjskim jezerom,” je dejal Toman.
Velika planina: primer onesnaženja
Marjeta Keršič Svetel, strokovnjakinja za naravno in kulturno dediščino, je izpostavila vpliv živinoreje in turizma na Veliki planini. V preteklosti so pastirji znali vzdrževati vodne vire, danes pa se soočamo s situacijo, kjer je vodo za živino potrebno dovažati s cisternami. Nereguliran turizem in neustrezna infrastruktura za odvajanje odpadnih voda prispevata k onesnaženju vodnih izvirov.
Rajko Slapnik, biolog in krasoslovec, je s kolegi iz kamniškega jamarskega kluba spremljal kakovost vode na Veliki planini. Rezultati analiz so pokazali prisotnost fekalnih bakterij, kar je posledica desetletij zanemarjanja in pomanjkanja ukrepov za izboljšanje stanja.
“Na Veliki planini je velik kaos,” je povzel Slapnik.
Stanje vodnih teles v Triglavskem narodnem parku
Katja Gregorič, strokovna sodelavka Triglavskega narodnega parka (TNP), je opozorila na slabo stanje visokogorskih jezer in izvirov. Državni monitoring, ki ga izvaja okoljska agencija, ne zajema teh virov, zato je spremljanje kakovosti prepuščeno javnemu zavodu TNP. Med najbolj prizadeta jezera sodijo Črno jezero, Dvojno jezero in Krnsko jezero, kjer obiskovalci in ribe dodatno obremenjujejo ekosistem.
“Po mnenju nekaterih biologov so nekatera jezera morda že prešla mejo, da bi bilo še mogoče uspešno vzpostaviti prvotno stanje,” je dejala Gregorič.
Kljub temu obstaja upanje za izboljšanje, kar kaže primer Dvojnega jezera, kjer so bili ukrepi renaturacije uspešni. A za trajnostno prihodnost je ključna večja ozaveščenost obiskovalcev gora, poostren inšpekcijski nadzor in visoke kazni za kršitelje. Občine morajo prevzeti aktivnejšo vlogo pri varovanju teh dragocenih virov, kar pa pogosto ni v skladu s kapitalskimi interesi.
