Vse večji vpliv podnebnih sprememb na vsakodnevno življenje je neizogiben, posledice pa se še posebej izrazito kažejo v delovnih okoljih po vsej Evropi. V Sloveniji, kjer se temperature v delovnih prostorih ne smejo povzpeti nad 28 stopinj Celzija, razen v t. i. “vročih delovnih prostorih”, se odpirajo razprave o ustreznosti teh omejitev.
Podnebne spremembe povzročajo dvig temperatur, kar sili države, da razmislijo o novih zakonskih omejitvah za delovne pogoje.
Podnebne spremembe in vročinski valovi
Evropa doživlja segrevanje podnebja hitreje kot mnoge druge celine, Slovenija pa je v samem vrhu tega procesa. Če smo v 80. letih prejšnjega stoletja v osrednji Sloveniji beležili le nekaj dni s temperaturami nad 30 stopinj Celzija, danes to število pogosto presega 30 ali celo 40 dni letno.
V luči teh sprememb številne države razmišljajo o uvedbi zakonskih omejitev za najvišje dovoljene temperature na delovnem mestu. Tudi v Veliki Britaniji, kjer vročinski valovi postajajo vse bolj pogosti, razmišljajo o nujnosti takšnih ukrepov.
Razmisleki v Veliki Britaniji
Britanski odbor za podnebne spremembe v svojem poročilu opozarja na neprilagojenost državne infrastrukture na trenutne podnebne razmere. Več kot 90 odstotkov britanskih domov se med vročinskimi valovi pregreva, kar še poslabša delovne pogoje.
Zato predlagajo uvedbo najvišje dovoljene temperature na delovnih mestih, saj visoke temperature zmanjšujejo produktivnost in povečujejo tveganje za napake in nesreče pri delu.
Delodajalce bi spodbudili k investiranju v hlajenje prostorov in druge prilagoditve.
Slovenska zakonodaja in primeri iz tujine
Čeprav se je Slovenija dolga leta dojemala kot podnebno zmerna država, so zadnja leta pokazala drugačno sliko. Vročinski valovi so postali daljši in bolj intenzivni.
Zakonsko je določeno, da temperature v delovnih prostorih ne smejo presegati 28 stopinj Celzija, razen v specifičnih primerih.
Podobne ukrepe so sprejeli tudi v Španiji, kjer je meja za pisarniško delo določena na 27 stopinj Celzija, za lažje fizično delo pa na 25 stopinj Celzija.
Izzivi zastarele infrastrukture
Pomemben izziv predstavljajo tudi zastarele stavbe. Velik del slovenskega stanovanjskega fonda in javnih ustanov je bil zgrajen v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, ko poletne temperature niso bile tako visoke kot danes.
Mnogo šol in vrtcev v poletnih mesecih nima ustreznega hlajenja, kar občutijo tudi pisarne v starejših stavbah. Posebno izpostavljeni so delavci na prostem, kjer zakonskih omejitev glede dela v ekstremnih temperaturah praktično ni, razen splošnih priporočil.
Zaradi vse pogostejših vročinskih valov se vse več držav sooča z nujnostjo prilagoditve delovnih pogojev. Slovenija ni izjema, saj se zakonodaja sooča s številnimi izzivi, ki jih prinaša segrevanje podnebja.
Spletno uredništvo
