dr. Bojana Beović: V Sloveniji za zdaj nismo zaznali pojava strdka, ki bi časovno sovpadal s cepljenjem s cepivom AstraZenece

0
51

Slovenija je začasno iz programa cepljenja umaknila cepivo AstreZenece, podobno pa so storile tudi že druge države. Zaenkrat v Sloveniji še niso zabeležili stranskih učinkov v obliki krvnih strdkov zaradi cepiva AstreZenece, je pa res, da se je cepil majhen delež prebivalstva. “V Sloveniji za zdaj nismo zaznali pojava strdka, ki bi časovno sovpadal s cepljenjem s cepivom AstraZenece,” je pojasnila nekdanja vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović in pojasnila, da pojav takih simptomov ne presega običajnega števila trombemboličnih dogodkov. Število okužb je pričelo ponovno naraščati, po mnenju Beovićeve iz razloga razširjenosti bolj kužne britanske različice virusa. “Delajmo od doma, ne družimo se izven svojih mehurčkov ter tako ohranimo odprte šole in javno življenje,” je pozvala.

Cepiva proti covid-19 so bila pred široko uporabo preizkušena v obsežnih kliničnih raziskavah, v katere je bilo vključenih več deset tisoč ljudi. “Skrbno spremljamo neželene dogodke. Nekateri so redkejši, zato jih opazimo šele, ko cepivo dobi na primer milijon ljudi,” je pojasnila nekdanja vodja strokovne posvetovalne skupine za covid-19 dr. Bojana Beović in pojasnila, da je pri številnih prijavljenih neželenih dogodkih vzroka oziroma vzročne povezanosti s cepljenjem ni mogoče neposredno določiti.

Številne države so se zaenkrat iz previdnosti odločile, da cepljenje s cepivom AstraZenece začasno zaustavijo. Evropska agencija za zdravila (EMA) je 11. marca poudarila, da korist cepljenja presega nevarnost cepljenja, zato naj se cepljenje nadaljuje, medtem pa se bo nadaljevala tudi analiza zapletov. Če bo EMA ugotovila, da je cepivo primerno in, da zapleti niso povezani, se Beovićevi zdi izjemno primerno, če se bodo s cepivom AstraZenece cepili tudi politiki in znane osebnosti, saj bi s tem povečali zaupanje v cepiva v javnosti. “Denimo tako, kot se je cepil tajski premier.”

Število zapletov z nevarnimi strdki ne presega pogostnost nevarnih strdkov sicer v populaciji. Po sedaj znanih podatkih je bilo v Evropi zabeleženih 37 dogodkov z nevarnimi krvnimi strdki v časovni povezavi s cepljenjem pri 17 milijonih cepljenj. “V Evropi beležimo dva dogodka z nevarnimi krvnimi strdki na milijon cepljenj, sicer pa je pogostnost hudih strdkov tri na tisoč ljudi na leto po nedavni ameriški raziskavi. Seveda so strdki pogostejši pri starejših ljudeh,” je pojasnila in obrazložila, da v Sloveniji za zdaj nismo zaznali pojava strdka, ki bi časovno sovpadal s cepljenjem s cepivom AstraZenece. “Je pa res, da je bilo v Sloveniji cepljenih majhen delež ljudi,” je še dodala in obrazložila, da so pa nekoliko drugačne simptome, kot na Norveškem zaznali pri štirih osebah, ki so bile cepljene s cepivom Pfizer, čeprav je povezanost s cepivom vprašljiva.

V WHO je prepričani, da cepljenja ne bi bilo treba zaustaviti, a so države iz previdnostnih ukrepov cepivo zadržale
Tudi Svetovna zdravstvena organizacija WHO je mnenja, da cepljenj ni treba ustaviti, da pa so seveda potrebne analize opozorilnih primerov in da razume varnostno držo evropskih držav. “Pogostnost zapletov je majhna, prav tako ni zaenkrat nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem,” je pojasnila in je prepričana, da je to zadosten argument, da se cepljenje ne zaustavi. Stališče Posvetovalne skupine za cepljenje glede cepljenja s AstraZeneca ostaja nespremenjeno. Po znanih podatkih je cepivo varno. “Pogostost trombemboličnih dogodkov po dosedanjih ocenah ne presega pogostosti v splošni populaciji. V Sloveniji takih dogodkov zaenkrat nismo zabeležili, skrbno pa spremljamo neželene učinke po cepljenju pri nas in poročila Evropske agencije za zdravila, ki analizira take dogodke iz drugih držav,” je dodala.

Kljub temu pa razumejo, da se je ministrstvo za zdravje pridružilo previdnostnemu ukrepu številnih evropskih držav, lahko bi rekli držav s skoraj 80 odstotkov vsega prebivalstva EU, in do rezultata analize, ki jo opravlja Evropska agencija, uporabo cepiva zadržalo. Previdnostni ukrep ministrstva za zdravje je sporočilo prebivalcem Slovenije in drugih držav, da so cepiva po nadzorom in da je cepljenje, če bo taka tudi odločitev Evropske agencije, res varno.

Število okužb se ponovno povečuje, po mnenju Beovićeve pa se to dogaja zaradi razširjene britanske različice virusa, ki je bolj kužna. “V Italiji smo priča izjemno visokemu deležu okužb z britanskim virusom,” je pojasnila. Zato še enkrat poziva vse, da upoštevajo varnostne ukrepe, delajo od doma in se držijo svojih mehurčkov. “Samo na tak način bomo lahko obdržali šole odprte, ohranili obstoječ način življenja in odprto ekonomijo v tretjem valu,” je še poudarila.

Večina se drži ukrepov, interes za cepljenje pa s starostjo narašča
Večina anketiranih v SI-PANDA (raziskavi o vplivu epidemije na življenje) navaja, da je v zadnjih 7 dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje prenosa okužbe – uporaba zaščitne maske v javnosti (91 odstotkov), izogibajo se obiskovanju starejših (89 odstotkov), vzdržujejo razdaljo (86 odstotkov). Namera za cepljenje s starostjo oseb narašča. Po pričakovanjih je najvišja v starostni skupini od 65 do 74 let (76 odstotkov). Cepiti se namerava več moških (58 odstotkov) kot žensk (46 odstotkov). Večja naklonjenost cepljenju je tudi med osebami s kroničnimi obolenji (65 odstotkov).

V Sloveniji se bomo v prihodnosti srečali z dolgoročnimi posledicami pandemije tudi zaradi vpliva na slabši življenjski slog. “Pričakujemo lahko porast kroničnih nenalezljivih bolezni in naraščanje družbenih neenakosti,” je pojasnila namestnica direktorja NIJZ, Ada Hočevar Grom. Po raziskavi, ki so jo opravili pa je epidemija zelo vplivala na način življenja. Vse več je posameznikov, ki si obroke pripravljajo doma, pri nakupu pa veliko bolj skrbijo za higieno. Medtem pa si posamezniki hrano naročajo v manjši meri, kot so si jo pred epidemijo.

“Pandemija je splošno vplivala tudi na zmanjšanje telesne dejavnosti, uživali smo več nezdrave hrane, več kadili in uživali alkohol,” je še pojasnila Hočevar Gromova in dodala, da je pandemija pomembno vplivala tudi na manj pogost stik z zdravnikom. “Do 35 odstotkov anketiranih se je izogibalo obisku zdravnika zaradi težave, ki ni povezana s covid-19,” je povedala in obrazložila, da bo to imelo za posledico povečano obremenitev zdravstvenega sistema po koncu pandemije.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj