Povprečna cena dizelskega goriva v Evropski uniji je dosegla rekordnih 2,23 evra za liter. V kar 19 državah članicah so cene dosegle najvišjo raven, odkar se primerljivi tedenski podatki spremljajo od leta 2005. Razlike med državami so ogromne: v najdražjih članicah liter dizla stane okoli 2,56 evra, medtem ko je Slovenija z regulirano ceno 2,012 evra še vedno pod evropskim povprečjem. Toda tudi pri nas se je gorivo v zadnjih mesecih močno podražilo – 50-litrski rezervoar dizla zdaj zunaj avtocest stane 100,60 evra.
Cene dizelskega goriva so v Evropski uniji dosegle novo prelomnico. Po analizi francoske tiskovne agencije AFP, ki temelji na najnovejših nacionalnih podatkih, objavljenih v tedenskem naftnem biltenu Evropske komisije, je povprečna maloprodajna cena dizla v EU dosegla 2,23 evra za liter. Še teden prej je znašala približno 2,16 evra.
Gre za najvišjo povprečno raven v obdobju, za katero so na voljo primerljivi tedenski podatki, ki segajo v leto 2005. Rekordne cene so zabeležili v 19 od 27 članic Evropske unije, med njimi v nekaterih največjih gospodarstvih, kot so Nemčija, Francija in Italija.
Za voznike to ni več zgolj statistični podatek. Razlika nekaj deset centov pri litru goriva se pri polnem rezervoarju hitro spremeni v deset ali več evrov, pri prevoznikih in podjetjih, ki vsak dan porabijo velike količine dizla, pa v bistveno večje zneske.
Najdražje na Danskem in Finskem: okoli 2,56 evra za liter
Čeprav govorimo o skupnem evropskem trgu, so razlike med posameznimi državami zelo velike. Po analizi najnovejših podatkov Evropske komisije sta med državami, ki so postavile nove rekorde, na vrhu Danska in Finska, kjer je cena dizla približno 2,56 evra za liter. Nemčija sledi z okoli 2,46 evra, v Belgiji in Franciji pa se cena približuje 2,40 evra za liter.
To pomeni, da bi 50-litrski rezervoar pri ceni 2,56 evra stal približno 128 evrov. V Nemčiji bi pri ceni 2,46 evra za enako količino voznik odštel približno 123 evrov.
Na drugi strani lestvice so države, kjer je dizel še vedno precej cenejši. Pri primerjavah najnižje cene je sicer potrebna previdnost, saj se lahko nacionalni podatki razlikujejo glede na dan poročanja, način regulacije in metodologijo. Med najcenejšimi članicami ostajajo predvsem države južne in vzhodne EU ter Malta, kjer državna politika že dalj časa ohranja izrazito nižje maloprodajne cene goriv. Evropska komisija zato primerjave objavlja tedensko in na enotni metodološki podlagi.
Razpon med najdražjimi in najcenejšimi državami tako kaže, da cene nafte na svetovnem trgu še zdaleč niso edini dejavnik, ki določa, koliko voznik na koncu plača na bencinskem servisu.
Slovenija pod evropskim povprečjem, a liter že presega dva evra
V Sloveniji je najvišja dovoljena maloprodajna cena dizla na bencinskih servisih zunaj avtocest in hitrih cest od 22. do 28. septembra določena pri 2,012 evra za liter. Pred tem je znašala 1,991 evra.
Slovenija je tako še vedno pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 2,23 evra, vendar to za voznike ne pomeni, da je gorivo poceni. Za 50-litrski rezervoar dizla je trenutno treba odšteti 100,60 evra.
Razlika do evropskega povprečja znaša približno 22 centov pri litru. Pri 50 litrih je to približno 10,90 evra, v primerjavi z državama, kjer liter dosega okoli 2,56 evra, pa slovenski voznik za enako količino plača približno 27,40 evra manj.
Na slovenskih avtocestah je lahko cena višja. Regulirana najvišja cena namreč velja za prodajna mesta zunaj avtocest in hitrih cest, zato morajo biti vozniki pri neposrednih primerjavah cen pozorni tudi na lokacijo bencinskega servisa.
Še julija je bil dizel v Sloveniji občutno cenejši
Pogled na gibanje slovenskih cen pokaže, kako hitro so se razmere spremenile. Med 7. in 13. julijem je regulirana cena dizla znašala 1,640 evra za liter, med 14. in 20. julijem 1,723 evra, nato 1,855 evra, v začetku avgusta 1,882 evra, sredi avgusta pa 1,753 evra. Septembra je cena ponovno začela hitro naraščati.
Od 1. do 7. septembra je liter stal 1,811 evra, naslednji teden 1,939 evra, od 15. do 21. septembra 1,991 evra, zdaj pa 2,012 evra.
Če primerjamo sedanjo ceno z začetkom julija, ko je liter stal 1,640 evra, je razlika 37,2 centa pri litru. Polnjenje 50-litrskega rezervoarja je tako dražje za 18,60 evra.
Za nekoga, ki takšen rezervoar napolni štirikrat na mesec, to ob enaki porabi pomeni več kot 74 evrov dodatnega mesečnega stroška v primerjavi z začetkom julija.
Zakaj je dizel tako močno poskočil?
Prvotni osnutek je rast povezoval predvsem s postpandemičnim povečanjem povpraševanja, vendar ta razlaga za sedanje razmere ni več ustrezna. Trenutni cenovni pritisk je veliko bolj povezan z energetskimi pretresi zaradi vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, omejitvami oziroma motnjami pri dobavi surove nafte ter težavami v rafinerijskem sektorju.
Dizel je pri tem nekoliko poseben. Njegova maloprodajna cena ni odvisna samo od cene surove nafte, temveč tudi od razpoložljivosti rafinerijskih zmogljivosti in ponudbe srednjih destilatov, kamor spada dizelsko gorivo.
Na končno ceno vplivajo še menjalni tečaj dolarja in evra, stroški logistike ter predvsem davki in trošarine posamezne države. Prav zato se lahko cena istega energenta med članicami EU razlikuje za več deset centov na liter.
Zakaj je v Sloveniji cena drugačna?
Slovenski sistem je trenutno specifičen zaradi državne regulacije. Vlada določa najvišje dovoljene maloprodajne cene 95-oktanskega bencina, dizla in kurilnega olja na prodajnih mestih zunaj avtocest in hitrih cest.
Modelska cena se izračunava na podlagi gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in menjalnega tečaja med ameriškim dolarjem in evrom. Uporabljajo se sedemdnevna povprečja cen mineralnih naftnih derivatov. Z 22. septembrom je začela veljati tudi spremenjena metodologija, po kateri se iz nabavne cene pri izračunu modelskih cen bencina in dizla ne upošteva več dodatka za biokomponento.
Ministrstvo je ob zadnji spremembi izračunalo, da bi brez regulacije in oprostitve nekaterih dajatev liter dizla stal okoli 2,309 evra. To je skoraj 30 centov več od trenutno določene cene 2,012 evra.
Pri 50-litrskem rezervoarju bi bila razlika približno 14,85 evra.
Razlike med državami niso naključne
Visoke cene na Danskem, Finskem, v Nemčiji, Belgiji ali Franciji in nižje cene v drugih članicah ne pomenijo nujno, da ena država kupuje bistveno dražjo nafto od druge. Velik del razlike nastane šele med veleprodajno in končno maloprodajno ceno.
Države imajo različne trošarine, stopnje DDV, okoljske dajatve in druge davčne politike. Nekatere cene regulirajo ali jih blažijo z davčnimi ukrepi, druge večji del sprememb na veleprodajnih trgih prenesejo neposredno na potrošnika.
Zato je pri evropskih primerjavah pomembno gledati končno ceno z davki, saj je prav to znesek, ki ga voznik vidi na točilnem avtomatu. Tedenski naftni bilten Evropske komisije je namenjen prav takšni primerjavi in objavlja podatke vseh držav članic.
Dražji dizel ne prizadene samo voznikov
Dizelsko gorivo je še vedno ključno za velik del evropskega cestnega tovornega prometa. Zato dvig cene ni omejen na gospodinjstva z dizelskimi avtomobili.
Če prevoznik za isto količino goriva plačuje bistveno več, se povečajo stroški prevoza hrane, gradbenega materiala, industrijskih izdelkov in praktično vsega blaga, ki del poti opravi po cesti. Del teh stroškov lahko podjetja prevzamejo sama, del pa se lahko sčasoma prenese v končne cene.
Posebej občutljivi so sektorji z veliko porabo goriva in nizkimi maržami, kjer že nekaj centov razlike pri litru na ravni celotnega voznega parka pomeni velik mesečni strošek.
Za gospodinjstva je učinek dvojni. Dražji je neposredni strošek vožnje, hkrati pa lahko višji transportni stroški posredno vplivajo tudi na cene drugih izdelkov in storitev.
Bo drag dizel pospešil prehod na drugačen promet?
Visoke cene fosilnih goriv lahko dolgoročno vplivajo tudi na odločitve potrošnikov. Pri nakupu novega avtomobila postanejo pomembnejši poraba, vrsta pogona in skupni stroški uporabe, pri vsakodnevnih poteh pa lahko del ljudi pogosteje poseže po javnem prevozu ali drugih možnostih.
Vendar povezava ni avtomatična. Odločitev za električni avtomobil je odvisna tudi od njegove nakupne cene, možnosti polnjenja, cen električne energije in potreb posameznega voznika. Podobno velja za javni prevoz, ki lahko avtomobil učinkovito nadomesti predvsem tam, kjer so povezave dovolj pogoste in uporabne.
Zato rekordno drag dizel sam po sebi še ne pomeni množičnega prehoda na električna vozila. Pomeni pa, da strošek goriva ponovno postaja eden pomembnejših dejavnikov pri odločanju o mobilnosti.
2,23 evra je rekord – toda evropski vozniki ne plačujejo vsi enako
Podatek o rekordnih 2,23 evra za liter je povprečje celotne Evropske unije, zato ga posamezni voznik na svoji bencinski črpalki morda sploh ne bo videl. V nekaterih državah je cena že okoli 2,56 evra, v drugih ostaja občutno nižja.
Slovenija je z regulirano ceno 2,012 evra trenutno pod evropskim povprečjem, vendar je smer gibanja za domače voznike vseeno zelo očitna. Še v začetku julija je liter dizla stal 1,640 evra. Danes 50-litrski rezervoar prvič v tem obdobju preseže mejo 100 evrov.
Ob rekordih po Evropi zato ni več glavno vprašanje samo, katera država ima najdražje gorivo. Za voznike, prevoznike in podjetja je pomembneje, koliko časa bodo sedanje visoke cene vztrajale in koliko svetovnih energetskih pretresov se bo še prelilo do evropskih bencinskih servisov.
