Ena izmed najbolj ikoničnih umetnin na svetu, Dekle z bisernim uhanom Johannesa Vermeerja, skriva za svojo priljubljenostjo več, kot se zdi na prvi pogled. Po nedavni študiji nevroznanstvenikov je slika deležna posebnega nevrološkega odziva pri gledalcih, kar pojasnjuje njeno neustavljivo privlačnost. Raziskovalci so s pomočjo naprednih tehnik skeniranja možganov, kot sta EEG in MRI, preučevali, kako človeški možgani reagirajo ob pogledu na to mojstrovino iz 17. stoletja, ki je razstavljena v muzeju Mauritshuis v Haagu.
Znanstveniki so odkrili zanimiv nevrološki pojav, ki so ga poimenovali “trajna pozornostna zanka”. Oči gledalcev se neprestano premikajo med tremi ključnimi elementi slike – dekličinim očesom, usti in značilnim bisernim uhanom. To gibanje se nenehno ponavlja, kar povzroči dolgotrajno osredotočenost na sliko. Martin de Munnik iz podjetja Neurensics, ki je vodilo študijo, pojasnjuje, da slika gledalca dobesedno “ujame”, saj jo ljudje opazujejo dlje kot druge umetnine, ne glede na to, ali to želijo ali ne. Po njegovih besedah slika pritegne pozornost na način, ki je skorajda nezaveden in nepremagljiv.
Med raziskavo so znanstveniki ugotovili tudi, da slika močno aktivira del možganov, imenovan prekuneus, ki je povezan z zavestjo in občutkom lastne identitete. Ta odkritja so presenetila celo raziskovalce same, saj so sprva predvidevali, da je slika posebna, vendar niso pričakovali tako intenzivnega nevrološkega odziva. Poleg tega je raziskava pokazala, da daljši pogled na sliko postopoma povečuje njeno privlačnost in lepoto v očeh gledalca, kar še dodatno prispeva k njeni priljubljenosti.
V primerjalnem delu študije so preučevali tudi odziv možganov pri ogledu originalne slike in reprodukcije. Rezultati so bili osupljivi – čustveni odziv na original je bil kar desetkrat močnejši kot na reprodukcijo. Sodelujoči v raziskavi so bili opremljeni z napravami za sledenje očem in merjenje možganskih valov, kar je omogočilo natančen vpogled v njihove odzive.
Direktorica muzeja Mauritshuis, Martine Gosselink, je ob tem poudarila, kako pomembno je videti umetnine v živo. Osebni stik z originalno umetnino prinaša neprimerljivo bogato izkušnjo, kar še dodatno potrjuje pomembnost kulturnega udejstvovanja, pa naj bo to pri ogledu slikarstva, fotografije ali plesa. Gosselinkova je še dodala, da Vermeer v svojem delu pogosto osredotoča pogled na eno točko, medtem ko so okoliške podrobnosti manj poudarjene. Pri *Dekletu z bisernim uhanom* pa je ta koncept razširjen – slika ima tri pomembne točke, kar jo razlikuje od drugih Vermeerjevih del.
Dekletov pogled, usmerjen neposredno v gledalca, je še ena posebnost te slike. Medtem ko na večini Vermeerjevih drugih slik upodobljeni liki opravljajo različne dejavnosti, kot so pisanje ali ročno delo, to dekle s svojim skrivnostnim pogledom vzpostavlja intimno povezavo z opazovalcem. Prav ta edinstvenost in občutek osebne bližine naj bi še dodatno prispevala k njeni nesmrtni privlačnosti.
Spletno uredništvo
Vir naslovne slike: Master’s Gaze
