Predstavljajte si kontracepcijsko tabletko, ki je ne vzame ženska, ampak moški – in to približno pol ure pred spolnim odnosom. Brez vsakodnevnega jemanja in, če bodo raziskave uspešne, tudi brez poseganja v raven testosterona. Zamisel zveni skoraj futuristično, toda razvoj moške kontracepcije se je v zadnjih letih precej premaknil. Nova evropska raziskava med približno 14.000 moškimi pa je pokazala še nekaj, kar utegne biti za prihodnost kontracepcije prav tako pomembno: večina vprašanih bi bila pripravljena novo metodo moške kontracepcije vsaj preizkusiti.
Toda takoj je treba potegniti jasno mejo med tem, kaj si moški želijo, kaj znanstveniki trenutno razvijajo in kaj je že dokazano učinkovito. Tabletke, ki bi jo danes vzeli 30 minut pred spolnim odnosom in se nato nanjo lahko zanesli pri preprečevanju nosečnosti, še ni. Raziskovalci pa preučujejo več različnih poti do moške kontracepcije, med njimi tudi nehormonske učinkovine, ki bi lahko nekoč omogočile uporabo po potrebi. Nova evropska raziskava je zato zanimiva predvsem zato, ker kaže, da bi za takšno metodo očitno obstajalo precejšnje zanimanje.
Skoraj 14.000 moških vprašali, ali bi kontracepcijo prevzeli tudi sami
Raziskava, o kateri poročajo evropski mediji, je zajela moške iz Nemčije, Francije, Italije, Poljske, Švedske, Turčije in Združenega kraljestva. V vsaki od sedmih držav je več kot polovica vprašanih odgovorila, da bi novo metodo moške kontracepcije začela uporabljati v enem letu po tem, ko bi bila odobrena in dostopna. Le približno devet odstotkov vprašanih je dejalo, da je ne bi uporabili nikoli. Še bolj zanimivo pa je, kakšno kontracepcijo bi moški najraje izbrali. Med predstavljenimi možnostmi je največ zanimanja pritegnila nehormonska tabletka, ki bi jo bilo mogoče vzeti približno 30 minut pred spolnim odnosom, sledila pa je vsakodnevna tabletka.
Rezultati precej spreminjajo dolgo prisotno predstavo, da moški ne bi bili pripravljeni prevzeti aktivnejše vloge pri kontracepciji. Med razlogi za zanimanje so anketirani navajali večji nadzor nad lastno plodnostjo, zaščito pred neželeno nosečnostjo, nezadovoljstvo z obstoječimi možnostmi in tudi željo, da bi del kontracepcijskega bremena prevzeli nase ter s tem razbremenili partnerko. Raziskava seveda še ne pove, koliko moških bi novo zdravilo po prihodu na trg dejansko in dosledno uporabljalo, vendar kaže, da pomanjkanje zanimanja morda ni tista ovira, za katero je dolgo veljalo.
Moški imajo danes pravzaprav samo dve glavni možnosti
Razlika med možnostmi, ki jih imajo danes ženske in moški, je precejšnja. Ženskam so na voljo kontracepcijske tabletke, maternični vložki, vsadki, injekcije, obliži, vaginalni obročki in druge metode, medtem ko sta pri moških glavni možnosti še vedno kondom in vazektomija. Kondom je reverzibilen, uporablja se po potrebi in ima pomembno dodatno prednost, saj zmanjšuje tveganje za prenos številnih spolno prenosljivih okužb. Vazektomija pa je kirurška metoda, ki jo je treba obravnavati kot trajno oziroma dolgoročno obliko kontracepcije, četudi je v nekaterih primerih mogoče poskusiti njeno kirurško razveljavitev.
Prav v prostoru med tema možnostma že desetletja manjka nekaj, kar je pri ženskah samoumevno: zanesljiva, reverzibilna in preprosta farmakološka kontracepcija za moške. Znanstveniki zato ne razvijajo samo ene »moške tabletke«, temveč več zelo različnih metod. Nekatere temeljijo na hormonih, druge poskušajo začasno poseči v nastajanje ali delovanje semenčic brez spreminjanja ravni testosterona, tretje pa raziskujejo možnosti začasne mehanske blokade semenovodov.
Kaj pa tabletka 30 minut pred seksom?
To je verjetno najbolj privlačen del zgodbe, vendar tudi tisti, pri katerem je potrebna največja previdnost. Raziskovalci preučujejo možnosti nehormonske moške kontracepcije, ki bi začasno vplivala na delovanje semenčic oziroma procese, potrebne za oploditev. Cilj nekaterih raziskovalnih smeri je metoda, ki bi jo bilo mogoče uporabljati po potrebi, njen učinek pa bi bil dovolj hiter in obenem popolnoma reverzibilen. Takšen pristop bi bil bistveno drugačen od klasične ženske kontracepcijske tabletke, ki zahteva redno jemanje in vzdrževanje hormonskega učinka.
Vendar je treba poudariti, da 30-minutna tabletka še ni zdravilo, ki bi bilo pripravljeno na prihod v lekarne. Nova evropska raziskava je preverjala predvsem, kakšno kontracepcijsko možnost bi moški želeli uporabljati, in ne dokazuje, da je konkretna tabletka, ki bi jo moški vzel pol ure pred spolnim odnosom, že klinično potrjena. Med privlačno zamislijo in zdravilom, na katerega se je mogoče zanesti pri preprečevanju nosečnosti, so namreč leta laboratorijskih raziskav, kliničnih preskušanj in preverjanja varnosti ter učinkovitosti.
Ena od velikih stav znanosti je YCT-529
Med kandidati, ki so že naredili pomemben korak iz laboratorija proti kliničnemu preizkušanju, je YCT-529. Gre za eksperimentalno nehormonsko učinkovino, ki deluje na receptor retinojske kisline alfa oziroma RAR-α. Ta signalna pot ima pomembno vlogo pri nastajanju semenčic, raziskovalci pa poskušajo z njenim začasnim blokiranjem zmanjšati plodnost brez neposrednega poseganja v proizvodnjo testosterona. Prav to je ena od lastnosti, zaradi katerih je kandidat zanimiv, saj bi lahko omogočil drugačen profil neželenih učinkov od hormonskih pristopov.
YCT-529 je že prišel do prvega preskušanja na ljudeh, v katerem je sodelovalo 16 zdravih moških. Prejeli so različne enkratne odmerke zdravila, raziskovalci pa so ugotovili, da so bili preučevani odmerki dobro prenašani in da pri sodelujočih niso zaznali pomembnih sprememb testosterona, spolne želje ali razpoloženja. To je pomemben rezultat predvsem z vidika začetnega preverjanja varnosti, nikakor pa še ne pomeni, da je YCT-529 že dokazana kontracepcijska tabletka.
Šestnajst moških še ni dokaz, da tabletka preprečuje nosečnost
Prva faza kliničnih preskušanj je namenjena predvsem preverjanju varnosti, prenašanja zdravila in njegovega obnašanja v telesu, zato iz tako majhne raziskave ni mogoče sklepati, kako učinkovito bi zdravilo v resničnem življenju preprečevalo nosečnost. Šestnajst udeležencev je majhna skupina, raziskava z enkratnimi odmerki pa ne more odgovoriti na vprašanja, ki jih mora prestati kontracepcijsko zdravilo, preden ga začne uporabljati širša populacija. Raziskovalci bodo morali med drugim ugotoviti, kako zanesljivo zmanjša nastajanje semenčic, kako dolgo učinek traja, kakšni so morebitni neželeni učinki pri daljšem jemanju in kako se zdravilo obnese pri večjem številu moških.
Eno najpomembnejših vprašanj je tudi povrnitev plodnosti po prenehanju uporabe. Za zdravega moškega, ki želi nosečnost preprečiti samo v določenem življenjskem obdobju, ni dovolj, da zdravilo učinkovito zavre plodnost; obstajati mora tudi dovolj trden dokaz, da se po prenehanju jemanja normalna proizvodnja semenčic povrne. Razvoj YCT-529 se zato nadaljuje z raziskavami večkratnega odmerjanja in spremljanjem vpliva na semenčice. Šele večja in daljša preskušanja bodo pokazala, ali lahko kandidat preide iz zanimive eksperimentalne učinkovine v kontracepcijo, ki ji bo mogoče dejansko zaupati.
Razvijajo tudi gel, ki si ga moški nanaša vsak dan
Nehormonske tabletke niso edina pot. Med naprednejšimi hormonskimi pristopi je tudi gel, ki vsebuje nestoron in testosteron ter se nanaša na kožo. Namen kombinacije je dovolj zmanjšati nastajanje semenčic, hkrati pa ohraniti raven androgenov, potrebno za normalno delovanje moškega telesa. Ta pristop je že prestal obsežnejša klinična preizkušanja kot številne druge eksperimentalne metode, zato raziskovalci hkrati razvijajo več različnih rešitev in ne stavijo vsega na eno samo tabletko.
Preučujejo se tudi dolgoročne, vendar reverzibilne metode, pri katerih bi bilo mogoče začasno blokirati semenovode brez klasične vazektomije. Končni cilj je pri vseh podoben: moškemu ponuditi metodo, ki bo dovolj učinkovita za preprečevanje nosečnosti, dovolj varna za uporabo pri zdravih ljudeh in hkrati reverzibilna, ko se odloči za otroka. Katera od teh poti bo prva prestala vse potrebne klinične in regulativne postopke, za zdaj še ni jasno.
Zakaj smo na moško tabletko čakali tako dolgo?
Raziskave moške kontracepcije niso nove in potekajo že desetletja, toda naloga je biološko zahtevna. Pri ženski hormonski kontracepciji je mogoče preprečevati ovulacijo, medtem ko moško telo neprestano proizvaja ogromno število semenčic. Metoda mora njihovo nastajanje ali delovanje zmanjšati dovolj, da je tveganje za oploditev zelo majhno, pri tem pa ne sme nesprejemljivo vplivati na zdravje, spolno funkcijo in druge telesne procese. Poleg tega mora biti učinek po prenehanju uporabe zanesljivo reverzibilen.
Druga ovira je denar. Predstavniki organizacij, ki spodbujajo razvoj moške kontracepcije, opozarjajo, da je bilo področje približno tri desetletja v veliki meri odvisno od javnega in filantropskega financiranja, medtem ko velika farmacevtska industrija vanj ni vlagala v obsegu, ki bi omogočal hitrejši razvoj. Prav zato je nova raziskava o pripravljenosti moških za uporabo pomembna tudi s poslovnega vidika: če pokaže dovolj velik potencialni trg, lahko to poveča zanimanje vlagateljev in farmacevtskih podjetij za nadaljnji razvoj.
Bi ženske zaupale moškemu, da je res vzel tabletko?
Nova metoda bi odprla tudi zanimivo vprašanje zaupanja in delitve odgovornosti med partnerjema. Pri ženski kontracepcijski tabletki ima ženska neposreden nadzor nad tem, ali jo je vzela pravilno. Če kontracepcijo uporablja moški, se mora partnerka pri spolnem odnosu brez dodatne zaščite zanesti na njegovo pravilno uporabo. Seveda enako zaupanje že danes obstaja v nasprotni smeri, kadar se moški pri preprečevanju nosečnosti zanaša na partnerkino kontracepcijo.
Prihod moške tabletke zato ne bi pomenil samo novega zdravila, ampak bi lahko spremenil tudi način, kako pari razmišljajo o tem, kdo je odgovoren za preprečevanje neželene nosečnosti. Rezultati evropske raziskave kažejo, da je med moškimi precej zanimanja prav za možnost, da bi imeli več neposrednega nadzora nad lastno plodnostjo in prevzeli večji del odgovornosti. To pa ne pomeni, da bi ženska kontracepcija postala nepotrebna, temveč da bi pari prvič dobili bistveno širšo izbiro tudi na moški strani.
Ena stvar pa ostaja: tabletka ni kondom
Če bo moška tabletka nekoč prišla v lekarne, bo treba zelo jasno razlikovati med preprečevanjem nosečnosti in zaščito pred spolno prenosljivimi okužbami. Naloga takšne tabletke bi bila zmanjšanje moške plodnosti in s tem preprečevanje nosečnosti, ne pa preprečevanje prenosa HIV, gonoreje, klamidije in drugih spolno prenosljivih okužb. Pri novih ali več spolnih partnerjih bi bila zato uporaba kondoma še vedno pomembna ne glede na to, kako učinkovita bi bila nova kontracepcijska metoda.
Moška tabletka zato ne bi pomenila konca kondomov, ampak dodatno možnost tam, kjer je glavni cilj preprečevanje nosečnosti. To je še posebej pomembno pri privlačni zamisli o tabletki »30 minut pred seksom«, saj bi lahko takšno poimenovanje ustvarilo napačen vtis, da gre za univerzalno zaščito pred posledicami nezaščitenega spolnega odnosa. Kontracepcija in zaščita pred spolno prenosljivimi okužbami sta dve različni stvari.
Kdaj bo torej moška tabletka v lekarni?
Na to vprašanje danes še ni mogoče pošteno odgovoriti z določeno letnico. Nekateri kandidati so že v kliničnih preskušanjih, drugi so v precej zgodnejših fazah razvoja, pred prihodom na trg pa jih čakajo večje raziskave učinkovitosti, neželenih učinkov in reverzibilnosti ter nato še regulativna presoja. Pri zdravilu, ki ga bodo zdravi ljudje uporabljali za preprečevanje nosečnosti, je prag varnosti razumljivo zelo visok, zato lahko tudi obetaven kandidat med nadaljnjim razvojem odpade.
Kljub temu se je področje premaknilo dovolj daleč, da moška farmakološka kontracepcija ni več zgolj oddaljena laboratorijska zamisel. Vprašanje postaja, kateri od pristopov bo prvi dovolj varen, učinkovit, reverzibilen in praktičen, da bo dejansko prišel do uporabnikov. Nova evropska raziskava pa kaže, da znanstvenikov ob morebitnem uspehu morda ne bo čakal problem, kako moške prepričati, naj takšno možnost sploh preizkusijo. Največ zanimanja je namreč pritegnila prav najbolj preprosta zamisel – nehormonska tabletka približno pol ure pred spolnim odnosom. Zdaj mora znanost dokazati, ali lahko takšno željo spremeni v zdravilo, na katerega se bo mogoče tudi zares zanesti.
Spletno uredništvo
