V Zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana bo do 1. junija 2025 na ogled razstava Nova rimska odkritja pod Emoniko, ki predstavlja dragocene arheološke najdbe, odkrite med gradnjo kompleksa Emonika. Fotografska razstava, ki izpostavlja ozadje arheoloških izkopavanj na arheološkem najdišču Emonika, pa je na ogled na Krakovskem nasipu.
Več o arheoloških izkopavanjih
Arheološka izkopavanja, izvedena pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, so potekala spomladi in poleti 2024. Razkrila so dele severnega grobišča Emone, ki so bili do tedaj še neraziskani.
Severno emonsko grobišče se je raztezalo levo in desno od današnje Dunajske ceste v delu med Kongresnim trgom in Gospodarskim razstaviščem. Tako kot pred 2000 leti ta cesta še danes vodi proti nekdanji Celeji, današnjemu Celju, Petoviji/Ptuju in naprej proti Donavi. Tokratna arheološka izkopavanja so nam ob Dunajski cesti odkrila 183 rimskih grobov, temelje grobnih parcel in stransko cesto, ki je peljala od glavne proti vzhodu. Ob njej so bili raziskani temelji pokopališkega objekta manjšega lokalnega grobišča, kjer je bilo odkritih še 45 rimskih grobov. Poleg tega so raziskave na prostoru bodoče Emonike prinesle še eno pomembno odkritje: sledove emonske zemljiške razdelitve, ki doslej kljub intenzivnim raziskavam še niso bili najdeni. Gre za sledove parcelacije kmetijskih zemljišč, ki so jo opravili Rimljani, ko so ta prostor zasedli in zemljo razdelili kolonistom.
Odkritih je bilo 194 žganih in 34 skeletnih grobov
Razstavljene oljenke; foto: Žiga Intihar
Na območju arheoloških raziskav je bilo odkritih 194 žganih grobov, ki sodijo predvsem v prvi dve stoletji našega štetja. Sežgani ostanki pokojnikov so bili – v žari ali brez nje – položeni v jame, izkopane v zemljo, ki so bile včasih pokrite s tegulami (strešne opeke, ki so v dolžino merile skoraj pol metra), opečnatimi zidaki ali kamnitimi ploščami. Pokopi v amforah, pepelnicah ali zidanih grobnicah so bili na tem odseku severnega grobišča Emone redki. Poleg žganih je bilo odkritih tudi 34 skeletnih grobov z 42 skeleti. V nekaterih grobnih jamah je bilo namreč pokopanih po več pokojnikov skupaj. Skeletni grobovi večinoma sodijo v 3. in 4. stoletje. Pogosti so bili pokopi v krsti in tudi brez nje, samo enkrat je bil zasleden pokop v strukturi iz strešnih opek, trije pokojniki pa so bili pokopani v sarkofagih.
Dragoceni predmeti, ki so pokojne spremljali na oni svet
Foto: Žiga Intihar
Rimljani so verjeli, da njihove duše obstajajo še naprej, v posmrtnem življenju. Zato so skupaj s pokojnikom pokopali različne predmete, ki bi jih morda potreboval v onstranstvu: oblačila, redko orožje, orodje, oljenke, posodje, denar, toaletne potrebščine, nakit, dišave, hrano in pijačo. Med pridatki, odkritimi v rimskih grobovih na lokaciji bodoče Emonike, so bile najpogostejše keramične in steklene posode, ki pa so se le redko ohranile cele. Zgolj v dveh grobovih je imela steklena posoda vlogo žare; le ena pa se je ohranila cela, in sicer steklen lonec-žara iz pokopa v amfori, kjer so k pokojniku pridali tudi tri steklene balzamarije, stekleno čašo in novec. Najpogosteje je bilo najdeno stekleno pivsko posodje, predvsem čaše, skodelice, steklenice in stekleničke. Veliko je bilo tudi steklenih balzamarijev, v katerih so bila shranjena dišeča olja in druge dragocene kozmetične tekočine oziroma snovi. Poleg posodja je bil v grobovih odkrit tudi nakit, na primer ogrlice; ohranile so se le steklene jagode, ki so bile nekdaj nanizane na vrvice. Prav tako je bila odkrita ena v celoti ohranjena sponka za spenjanje oblačil. V enem od grobov pa še srebrno pisalo, stilus, s šestkotnim ročajem, v dveh drugih pa dobro ohranjeni ogledali.
Izstopajoča odkritja
Med pokope z največjim številom odkritih predmetov sodi grob, v katerem je bilo najdenih 122 majhnih železnih žebljičkov. Take žebljičke so v rimskem času uporabljali za utrjevanje podplatov obutve. Velikokrat jih najdemo na nekdanjih rimskih cestah in v grobovih, kjer so se ohranili, usnje obuval pa je propadlo. Odtis takega z žebljički utrjenega čevlja včasih najdemo na rimskih opekah. S pridatki zelo bogat je bil tudi ženski grob z obilico nakita iz 4. stoletja. Na levi roki je pokojnica nosila štiri bronaste zapestnice, dve preprosti in dve z zaključki v obliki kačjih glavic. Na desni roki je imela srebrn prstan z vstavkom iz zelenega stekla. Nosila je tudi ogrlico iz 15 temno modrih steklenih jagod s srebrnima zankama za zapenjanje, k nogam pa so ji položili majhen keramičen lonček s hrano ali pijačo. V bližini tega sta bila raziskana še dva druga bogata grobova, v katerih je bil poleg ostalih predmetov najden po en uhan iz zlate žice. Enega od uhanov je krasil vodoravno postavljen zelen poldragi kamen, morda smaragd.
Pomembna odkritja iz obdobij po zatonu Emone
Sledov poselitve iz časa po propadu Emone je malo. Impresivni so bili ostanki veliko poznejše stavbe, zgrajene v okviru gradnje železniške postaje leta 1848 in porušene pred letom 1910. Poleg tega so bili odkriti ostanki iz časa italijanske okupacije med drugo svetovno vojno: gre za ostanke v tla vkopanega betonskega bunkerja in krožne zidane strukture premera 16 metrov, ki jo interpretiramo kot položaj za protiletalski top. Lokaciji sta bili med seboj povezani s cikcakastimi strelskimi jarki.
Razstavi sta rezultat sodelovanja Mestnega muzeja Ljubljana, Skupine Stik, večnamenskega kompleksa Emonike, katere investitor je družba Mendota Invest in Turizma Ljubljana.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana, vir: MOL, naslovna fotografija: Oljenke iz arheološkega najdišča Emonika; foto: Borut Slokan
