Umetna inteligenca nam lahko v nekaj sekundah reši nalogo, za katero bi sami potrebovali precej več časa. Toda nova raziskava ameriških znanstvenikov razkriva tudi manj prijetno plat takšne pomoči. Ko so udeležencem poskusa po kratkem času uporabe klepetalnega robota odvzeli pomoč, so se pri podobnih nalogah odrezali slabše in pogosteje obupali kot tisti, ki so ves čas razmišljali samostojno. Raziskovalci opozarjajo, da težava morda ni v sami tehnologiji, temveč v tem, kako jo uporabljamo.
Umetna inteligenca postaja nepogrešljiv pomočnik pri pisanju, učenju, računanju, iskanju informacij in številnih vsakodnevnih opravilih. Kar je še pred nekaj leti zahtevalo precej časa, lahko danes opravimo z enim samim vprašanjem. Toda ali ima takšna priročnost tudi svojo ceno? Znanstveniki z ameriških univerz Carnegie Mellon in Kalifornijske univerze Berkeley so v novi raziskavi ugotovili, da lahko kratkotrajno zanašanje na umetno inteligenco vpliva na pripravljenost ljudi, da se pozneje sami spopadejo z zahtevnejšimi nalogami.
Raziskava, predstavljena na letošnji konferenci o jezikovnih modelih COLM v San Franciscu, je zajela 1.222 udeležencev, razdeljenih v tri ločene eksperimente. Poskusi so bili razmeroma kratki, vsak je trajal od 13 do 15 minut, vendar so pokazali zanimiv vzorec: ljudje, ki so pri reševanju nalog uporabljali umetno inteligenco, so bili ob njeni nenadni odstranitvi manj vztrajni in manj uspešni pri samostojnem reševanju.
Ko je pomoč izginila, so se začele težave
V prvem eksperimentu je sodelovalo 354 ljudi, ki so jih raziskovalci naključno razdelili v dve skupini. Obe sta reševali matematične naloge z ulomki, vendar je imela ena skupina na voljo klepetalnega robota. Udeleženci so ga lahko prosili za namige ali pa neposredno za pravilen odgovor, medtem ko so morali drugi naloge reševati sami.
Sprva so imeli uporabniki umetne inteligence očitno prednost. Naloge so reševali uspešneje, hitreje so prihajali do pravilnih odgovorov in manj pogosto preskočili vprašanje. Nato pa so raziskovalci pomoč nepričakovano odstranili. Vsi udeleženci so morali zadnje tri naloge rešiti brez umetne inteligence, kar je razkrilo pomembno razliko med skupinama.
Tisti, ki so se predhodno zanašali na klepetalnega robota, so pogosteje preskočili naloge ali jih rešili napačno. Nasprotno pa so bili udeleženci, ki so že od začetka delali brez pomoči, bolj pripravljeni nadaljevati, tudi ko odgovor ni bil očiten. Raziskovalci so takšno vedenje razumeli kot znak zmanjšane vztrajnosti pri samostojnem reševanju problemov.
Pomembno je, da udeleženci za napačne odgovore niso bili kaznovani. Če naloge niso znali rešiti, so jo lahko preprosto preskočili, raziskovalci pa so jim po napaki pokazali pravilen rezultat. Odločitev, da naloge sploh ne poskusijo rešiti, je bila zato pomemben pokazatelj njihove pripravljenosti za nadaljnje razmišljanje.
Rezultat so preverili še na večji skupini
Da bi preverili, ali je šlo za naključje, so znanstveniki izvedli še drugi eksperiment, v katerem je sodelovalo 667 ljudi. Postopek je bil podoben prvemu, vendar so dodali začetno preverjanje znanja, s katerim so izločili udeležence, ki niso znali rešiti niti najosnovnejših nalog.
Tudi tokrat so se pokazale podobne razlike. Udeleženci, ki so uporabljali umetno inteligenco, so bili med njeno uporabo uspešnejši, ko pa je pomoč izginila, se je njihova samostojna uspešnost zmanjšala. Še posebej izrazita je bila razlika pri tistih, ki so od klepetalnega robota zahtevali neposredne rešitve, namesto da bi ga uporabljali za namige.
Takšen rezultat je raziskovalce opozoril na razliko med dvema načinoma uporabe umetne inteligence. Eno je, če nam tehnologija pomaga razumeti postopek in nas usmerja proti rešitvi. Povsem drugo pa je, če nam že na začetku poda končni odgovor in nam tako odvzame potrebo po samostojnem razmišljanju.
Prav slednje je lahko problematično v učnem okolju, kjer ni pomembno zgolj priti do pravilnega rezultata, temveč razumeti pot do njega. Če učenec ali študent vsako zahtevnejše vprašanje takoj prepusti umetni inteligenci, lahko sicer uspešno opravi posamezno nalogo, vendar pri tem ne razvija nujno enakih spretnosti, kot bi jih s samostojnim reševanjem.
Enako se je zgodilo pri razumevanju besedila
Raziskovalci niso želeli ostati zgolj pri matematičnih nalogah. Zato so v tretjem eksperimentu preverili, ali se podobne težave pojavijo tudi pri bralnem razumevanju, ki zahteva drugačne miselne sposobnosti. V njem je sodeloval 201 človek, udeleženci pa so morali odgovarjati na vprašanja, povezana z razumevanjem prebranega besedila.
Tudi tukaj je ena skupina uporabljala umetno inteligenco, druga pa ne. Po prvih petih vprašanjih so raziskovalci pomoč odstranili, nato pa so morali vsi samostojno odgovoriti še na tri vprašanja. Rezultati so bili podobni kot pri matematičnih nalogah: udeleženci, ki so se prej zanašali na umetno inteligenco, so bili manj vztrajni pri nadaljnjem reševanju.
To je pomembna ugotovitev, saj kaže, da pojav ni nujno omejen na računanje. Lahko se pojavi tudi pri opravilih, kjer je treba razumeti pomen informacij, povezovati različne podatke in oblikovati lastne sklepe.
Vendar raziskava ne dokazuje, da umetna inteligenca trajno zmanjšuje človekovo inteligenco ali sposobnost razmišljanja. Pokazala je predvsem kratkoročne spremembe v vedenju in uspešnosti udeležencev v posebej zasnovanih eksperimentih. Za ugotavljanje dolgoročnih posledic bi bile potrebne raziskave, ki bi iste ljudi spremljale več mesecev ali let.
Zakaj je trud pri učenju tako pomemben?
Vodja raziskave Grace Liu, doktorska študentka strojnega učenja na univerzi Carnegie Mellon, je za Live Science pojasnila, da je za razvoj sposobnosti pomembno tudi tisto, kar psihologi imenujejo koristne težave pri učenju. Gre za miselni napor, ki ga vložimo v iskanje rešitve, čeprav bi do pravilnega odgovora z zunanjo pomočjo prišli precej hitreje.
Ko se človek sam spopada s problemom, mora priklicati predhodno znanje, preizkusiti različne možnosti, prepoznati napake in po potrebi spremeniti način razmišljanja. Takšen proces je lahko počasen in včasih neprijeten, vendar prav zato prispeva k utrjevanju znanja in razvoju spretnosti.
Umetna inteligenca lahko velik del tega napora odstrani. Če uporabnik takoj dobi pravilno rešitev, se mu morda niti ni treba vprašati, zakaj je odgovor pravilen in kako bi do njega prišel sam. Kratkoročno je takšen način dela učinkovit, dolgoročno pa lahko pomeni manj priložnosti za samostojno učenje.
Raziskovalci opozarjajo tudi na psihološki vidik. Ko se človek navadi na takojšnje odgovore, se mu lahko običajno razmišljanje zazdi nepotrebno počasno. Naloga, ki bi jo prej vztrajno reševal več minut, se mu po izkušnji z umetno inteligenco lahko zdi manj vredna truda.
Ali je umetna inteligenca zato slaba za učenje?
Ne nujno. Avtorji raziskave ne zagovarjajo opuščanja umetne inteligence, temveč opozarjajo na pomen načina njene uporabe. Tehnologija lahko učencem, študentom in zaposlenim pomaga pri razumevanju zahtevnih vsebin, vendar je pomembno, da pri tem ne nadomesti celotnega miselnega procesa.
Razlika je lahko že v tem, kakšno vprašanje postavimo klepetalnemu robotu. Če ga prosimo, naj nam takoj napiše rešitev matematične naloge, bomo sicer prihranili čas, vendar bomo morda zamudili priložnost za učenje. Če ga namesto tega prosimo za namig, razlago postopka ali preverjanje našega razmišljanja, lahko ostanemo dejavno vključeni v reševanje.
Podobno velja za pisanje, pripravo poročil in razumevanje strokovnih besedil. Umetna inteligenca je lahko koristen pomočnik pri oblikovanju idej, pojasnjevanju nejasnosti in preverjanju podatkov, vendar je za razvoj lastnih sposobnosti pomembno, da uporabnik ohrani odgovornost za razumevanje in končno presojo.
Raziskovalci zato predlagajo, da bi prihodnji sistemi umetne inteligence uporabnikom pogosteje ponujali usmeritve in postopne namige, ne pa zgolj neposrednih odgovorov. Takšen pristop bi tehnologijo približal vlogi učitelja, ki učencu pomaga napredovati, ne da bi namesto njega opravil celotno nalogo.
Deset minut ni dokaz trajne škode
Naslov raziskave oziroma njenega medijskega povzetka poudarja, da se lahko spremembe pokažejo že po približno desetih minutah uporabe umetne inteligence. Toda pri razumevanju tega podatka je potrebna previdnost. Poskusi so trajali od 13 do 15 minut, udeleženci pa so reševali omejeno število matematičnih in bralnih nalog. To ne pomeni, da vsak človek po desetih minutah uporabe klepetalnega robota postane manj motiviran.
Prav tako raziskava ni merila, ali bi se udeleženci po nekaj urah, dneh ali tednih ponovno odrezali enako dobro kot pred poskusom. Njeni izsledki zato ne omogočajo zaključkov o trajnih spremembah možganov ali dolgoročnem upadu inteligence.
Kljub omejitvam pa je raziskava pomembna, ker je pokazala podoben vzorec v treh ločenih eksperimentih z več kot tisoč udeleženci. Opozarja na vprašanje, ki bo z vse širšo uporabo umetne inteligence postajalo vse pomembnejše: kako izkoristiti njene prednosti, ne da bi pri tem izgubili pripravljenost za samostojno razmišljanje.
Umetna inteligenca nam lahko prihrani veliko časa, vendar vsaka bližnjica ni nujno koristna za učenje. Če tehnologijo uporabljamo kot pomočnika, ki nam pojasnjuje in nas usmerja, lahko pridobimo novo znanje.
Če pa ji prepustimo prav vsako zahtevnejšo nalogo, se lahko zgodi, da bomo ob naslednji težavi brez nje hitreje obupali. In prav to je opozorilo, ki ga prinaša nova raziskava.
Spletno uredništvo Goriške novice
