Poslanec stranke Resni.ca Boris Mijič se je po nedavnem televizijskem nastopu znova znašel v središču pozornosti. Ko ga je novinarka lokalne televizije vprašala, katere izkušnje in znanja ga usposabljajo za sodelovanje v slovenski delegaciji pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, je s težavo oblikoval odgovor, nato pa izpostavil podjetništvo in gospodarstvo. Toda Svet Evrope se ukvarja predvsem s človekovimi pravicami, demokracijo in pravno državo. Nastop je zato znova odprl vprašanja o primernosti njegovega imenovanja, odgovornosti političnih strank in merilih, po katerih Slovenija izbira predstavnike za pomembne mednarodne funkcije.
O imenovanju Borisa Mijiča za nadomestnega člana slovenske delegacije pri Parlamentarni skupščini Sveta Evrope se je v javnosti razpravljalo že pred njegovim televizijskim nastopom. Poslanca namreč spremljajo očitki, povezani z njegovim preteklim poslovanjem, zaradi katerih so se pojavili pomisleki o primernosti njegovega imenovanja v institucijo, katere temeljno poslanstvo je varovanje človekovih pravic in demokratičnih standardov.
Tokrat je pozornost vzbudil njegov nastop na lokalni televiziji TV Idea. Novinarka ga je vprašala, katere kompetence prinaša v slovensko delegacijo, Mijič pa je po več premorih omenil podjetništvo in gospodarstvo. Odgovor je sprožil dodatna vprašanja, saj področji, ki ju je izpostavil, nista osrednji dejavnosti Sveta Evrope. O dogodku je danes poročal N1, ki je za komentar pridobil tudi odziva vodje slovenske delegacije Franca Breznika in politologa Marka Lovca.
Ko je moral pojasniti svoje kompetence, je omenil gospodarstvo
Mijič je med gostovanjem na TV Idea dobil priložnost, da javnosti pojasni, zakaj je primeren za novo mednarodno funkcijo. V odgovoru je po več premorih izpostavil podjetništvo v Sloveniji in nato še gospodarstvo, drugih konkretnih področij znanja ali izkušenj pa ni navedel.
Njegov odgovor je pritegnil pozornost predvsem zaradi narave institucije, v katero je bil imenovan. Svet Evrope ni institucija Evropske unije in ni namenjen predvsem gospodarskemu povezovanju držav. Njegovo temeljno poslanstvo je varovanje človekovih pravic, krepitev demokracije in spoštovanje pravne države. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je forum, v katerem poslanci držav članic razpravljajo o vprašanjih, povezanih s temi vrednotami, ter sodelujejo pri pomembnih odločitvah organizacije.
Seveda to ne pomeni, da poslanec z gospodarskimi ali podjetniškimi izkušnjami ne more uspešno sodelovati pri delu skupščine. Vprašanje je predvsem, ali pozna njeno delovanje, razume področja, s katerimi se ukvarja, in lahko v mednarodnem okolju učinkovito zastopa stališča Slovenije. Prav takšne kompetence bi bilo pričakovati od posameznika, ki prevzema odgovornost za sodelovanje v eni najpomembnejših evropskih organizacij na področju človekovih pravic.
Kdo je Mijiča sploh predlagal in kdo ga je podprl?
Pomembno je poudariti, da Mijičevo imenovanje ni bilo rezultat samostojne odločitve poslanca. Predlagala ga je njegova poslanska skupina Resni.ca, njegovo imenovanje pa je nato dobilo podporo na kolegiju predsednika državnega zbora. Po poročanju N1 so ga podprle koalicijske stranke in tudi SDS.
Vodja slovenske delegacije Franc Breznik iz SDS je za N1 pojasnil, da je bila sprva za nadomestno članico predvidena poslanka Resnice Katja Kokot. Ker naj ne bi imela dovolj časa za opravljanje te funkcije, je poslanska skupina namesto nje predlagala Mijiča. Breznik je ob tem poudaril, da ima Mijič poslanski mandat, zato lahko sodeluje tudi v mednarodnih parlamentarnih delegacijah.
Po njegovem pojasnilu gre pri sestavljanju delegacij tudi za razdelitev mest med političnimi strankami. To odpira širše vprašanje, ali je pri takšnih imenovanjih dovolj že poslanski mandat oziroma politični dogovor ali pa bi morale imeti večjo težo strokovne izkušnje in poznavanje področja, ki ga posamezna delegacija pokriva.
Mijič je bil imenovan za nadomestnega člana, kar pomeni, da ni redni član delegacije in bi pri delu skupščine sodeloval v primeru nadomeščanja. Po poročanju N1 njegovo imenovanje konec septembra še ni bilo potrjeno na pristojnem odboru Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, zato na jesenskem zasedanju še ni mogel sodelovati.
Breznik: Izključevanja ne sme biti, vendar morajo člani imeti znanje
Posebej zanimiv je odziv Franca Breznika, ki je Mijičevo imenovanje podprl. V pogovoru za N1 je poudaril, da imajo poslanci pravico sodelovati v delegacijah in da pri imenovanjih ne bi smelo prihajati do izključevanja. Svoje stališče je ponazoril tudi z zelo skrajno zgodovinsko primerjavo z Adolfom Hitlerjem, s katero je želel poudariti načelo neizključevanja.
Toda Breznik je v istem pogovoru povedal tudi nekaj, kar odpira dodatno vprašanje glede meril za imenovanje. Pojasnil je namreč, da imajo v poslanski skupini SDS stroga pravila glede tega, kdo je lahko imenovan v posamezne odbore in delegacije. Po njegovih besedah poslanec brez ustreznih kompetenc, znanja jezika, poznavanja področja in vidnejšega parlamentarnega delovanja v njihovi poslanski skupini ne bi mogel dobiti takšne funkcije.
Na eni strani torej zagovarja pravico poslanca do sodelovanja, na drugi pa priznava, da so strokovne kompetence pri takšnih imenovanjih pomembne. Breznik sicer Mijičevega televizijskega nastopa ni želel komentirati, je pa povedal, da se mu je poslanec v dosedanjem sodelovanju zdel korekten.
Ob tem je poudaril, da je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope izjemno pomembna mednarodna institucija, za delo v njej pa so potrebna poglobljena znanja s področja prava in človekovih pravic. Njegove besede tako dodatno izpostavljajo vprašanje, kako naj slovenski parlament pri imenovanjih usklajuje politično zastopanost in strokovno usposobljenost.
Mijič v državnem zboru doslej spregovoril štirikrat
N1 je preveril tudi podatke platforme Parlameter, ki spremlja delo poslancev državnega zbora. Po teh podatkih je Boris Mijič od začetka mandata do objave članka v državnem zboru spregovoril štirikrat, vsi štirje nastopi pa so bili na isti seji, 21. septembra. Skupno je izgovoril 1.595 besed.
Za primerjavo je N1 navedel, da povprečno število izgovorjenih besed poslanca znaša 26.843. Pri tem je treba upoštevati, da število govorov samo po sebi ni zanesljivo merilo kakovosti parlamentarnega dela. Poslanci sodelujejo tudi v odborih, pripravljajo pobude, vlagajo vprašanja in opravljajo druge naloge, ki jih statistika nastopov na plenarnih sejah ne zajame v celoti.
Kljub temu podatki omogočajo vpogled v Mijičevo dosedanjo parlamentarno aktivnost. V povezavi z njegovim televizijskim nastopom pa se odpira vprašanje, kako je predstavil svoje izkušnje in kaj namerava prispevati k delu mednarodne delegacije. Od poslancev, ki Slovenijo predstavljajo v tujini, se namreč poleg formalne izvolitve pričakuje tudi vsebinsko sodelovanje pri razpravah in odločanju.
Politolog Marko Lovec: Težava presega enega poslanca
Dogajanje je za N1 komentiral tudi politolog dr. Marko Lovec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po njegovi oceni Mijičeva izvolitev in imenovanje v delegacijo nista zgolj vprašanje posameznega politika, temveč odražata širše spremembe v družbi in političnem prostoru.
Lovec meni, da se v politiki vse bolj uveljavljajo posamezniki, pri katerih strokovno znanje in pretekli dosežki niso nujno osrednji razlog za politično podporo. Po njegovi oceni se spreminja tudi odnos dela javnosti do tradicionalnih meril politične usposobljenosti. V tem vidi širšo krizo zaupanja v institucije in vrednote, ki so bile dolgo povezane s strokovnostjo, izobrazbo in javno odgovornostjo.
Njegova ocena je izrazito kritična, vendar jo je treba razumeti kot politološko interpretacijo, ne kot ugotovitev o vseh volivcih ali vseh predstavnikih posamezne politične skupine. Volivci lahko kandidate podprejo zaradi različnih razlogov, od njihovih programskih stališč do nezadovoljstva z uveljavljenimi političnimi strankami.
Lovec je opozoril tudi na raziskave delovanja populističnih poslancev v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Po njegovih navedbah so raziskovalci pri delu teh predstavnikov zaznali manjšo aktivnost, pogostejše odsotnosti in selektivno sodelovanje pri temah, ki so posebej pomembne za njihovo politično usmeritev. To je splošna ugotovitev raziskave in ne dokaz, kako bo v prihodnje ravnal Mijič.
Očitki iz poslovne preteklosti ostajajo pomemben del razprave
Mijičevo imenovanje je že pred televizijskim nastopom sprožilo polemike zaradi očitkov, povezanih z njegovim preteklim poslovanjem. Kot je poročal N1, se ti nanašajo na neplačevanje delavcev, dolgove do države in sum ponarejanja podpisov zaposlenih, ki naj bi bili med zaposlitvijo odjavljeni iz socialnih zavarovanj.
Pozornost je vzbudil tudi prenos njegovega nekdanjega podjetja Progros na Roka Snežiča. Po poročanju N1 podjetje ni poravnalo obveznosti do zaposlenih. Pri tem je treba jasno poudariti, da očitkov in sumov ni mogoče enačiti s pravnomočno ugotovljeno kazensko odgovornostjo.
Povezava s Svetom Evrope je pomembna zaradi področja njegovega delovanja. Organizacija se ukvarja tudi z varovanjem socialnih pravic, dostojanstva posameznika, spoštovanjem pravne države in učinkovitostjo pravnih institucij. Zato je razumljivo, da se ob imenovanju poslanca, ki ga spremljajo takšni očitki, pojavljajo vprašanja o verodostojnosti zastopanja Slovenije.
Vendar mora biti presoja konkretnega imenovanja utemeljena na preverjenih dejstvih in veljavnih pravilih. Politična odgovornost, strokovna primernost in morebitna kazenska odgovornost so tri različna vprašanja, ki jih ni primerno enačiti.
Varuhinja človekovih pravic opozorila na pomanjkljivosti sistema
O primernosti Mijičevega imenovanja se je že pred časom izrekla tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Kot poroča N1, je opozorila, da sedanji zakonski okvir takšna imenovanja omogoča, zato bi bilo treba razpravljati predvsem o pravilih, po katerih se izbirajo slovenski predstavniki v mednarodnih telesih.
Po njenem mnenju bi bilo v najboljših okoliščinah smiselno, da v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope sodelujejo poslanci, ki imajo poseben interes za človekove pravice, demokracijo in pravno državo ter so na teh področjih že dejavni. Ob tem je poudarila, da odločanje o kadrovskih imenovanjih ni v pristojnosti varuha, temveč političnih strank in državnega zbora.
Njeno opozorilo je pomembno tudi zato, ker Parlamentarna skupščina Sveta Evrope ni zgolj prostor za politične razprave. Med njenimi pristojnostmi je tudi sodelovanje pri izbiri sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice, zato imajo odločitve skupščine neposreden pomen za evropski sistem varovanja človekovih pravic.
Vprašanje strokovne usposobljenosti slovenskih predstavnikov zato ni samo vprašanje njihove osebne politične kariere, temveč tudi vprašanje kakovosti zastopanja države v mednarodnih institucijah.
Slovenska delegacija izpustila že dve zasedanji
Ob razpravi o Mijičevem imenovanju je N1 odprl še eno vprašanje, povezano z delovanjem slovenske delegacije. Franc Breznik je namreč potrdil, da se slovenski predstavniki niso udeležili zadnjih dveh zasedanj Parlamentarne skupščine Sveta Evrope.
Kot razlog je navedel obveznosti v državnem zboru, predvsem izredne seje in delo parlamentarnih odborov. Pojasnil je, da so bili zadržani tudi drugi redni in nadomestni člani delegacije, zato se zasedanj niso udeležili.
Ta podatek kaže, da vprašanje učinkovitosti slovenske delegacije presega razpravo o enem samem poslancu. Če Slovenija imenuje predstavnike v mednarodno parlamentarno telo, je pomembno tudi, da imajo ti dejansko možnost sodelovati pri njegovem delu. To vključuje usklajevanje parlamentarnih obveznosti, zagotavljanje nadomeščanj in pravočasno pripravo na mednarodna zasedanja.
Sicer se lahko zgodi, da so mesta v delegaciji formalno zasedena, slovenska prisotnost pri delu organizacije pa je omejena. Zato bi bilo smiselno poleg vprašanja strokovne primernosti posameznih članov preverjati tudi dejansko aktivnost celotne delegacije.
Med političnimi dogovori in odgovornostjo do javnosti
Primer Borisa Mijiča odpira širšo razpravo o merilih za imenovanje poslancev v mednarodne organizacije. Poslanski mandat posamezniku daje demokratično legitimnost in možnost sodelovanja pri parlamentarnem delu, vendar se pri imenovanjih na specializirane funkcije pojavlja tudi vprašanje strokovnega znanja, izkušenj in pripravljenosti na delo.
Pri tem ni nepomembno, da Mijiča ni predlagala opozicija, temveč njegova poslanska skupina, njegovo imenovanje pa so podprle različne politične stranke. Odgovornost za izbiro predstavnikov je zato širša od posameznega poslanca in vključuje tudi tiste, ki oblikujejo predloge ter odločajo o njihovem potrjevanju.
Televizijski nastop je javnosti omogočil vpogled v to, kako je Mijič sam predstavil svojo usposobljenost za novo funkcijo. Odgovor ni ponudil konkretnih pojasnil o njegovih izkušnjah na področju človekovih pravic ali mednarodnega parlamentarnega sodelovanja. To pa še ne pomeni, da je mogoče zgolj na podlagi enega nastopa dokončno presoditi vse njegove sposobnosti.
Bistveno vprašanje ostaja, kakšna merila naj Slovenija uporablja pri izbiri predstavnikov za pomembne mednarodne funkcije in kako naj preverja njihovo dejansko delo. Če želimo, da slovenski poslanci v Svetu Evrope učinkovito zastopajo državo, morajo biti poleg politične legitimnosti pomembni tudi poznavanje področja, pripravljenost na sodelovanje in odgovornost do javnosti.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana
