Na Dunaju je v petek več sto dijakov, študentov in drugih protestnikov izrazilo nasprotovanje novi avstrijski zakonodaji, ki deklicam, mlajšim od 14 let, prepoveduje nošenje islamskih naglavnih rut v šolah. Ukrep, ki velja od začetka septembra, je sprožil ostre razprave o verski svobodi, pravicah otrok in enakopravnosti žensk. Medtem ko avstrijska vlada prepoved predstavlja kot zaščito deklic pred verskimi in družbenimi pritiski, nasprotniki opozarjajo, da država z njo posega v osebno svobodo in posebej obravnava muslimanske učenke. Staršem, katerih otroci kljub opozorilom kršijo prepoved, grozijo globe od 150 do 800 evrov.
Avstrijska prestolnica je bila v petek, 9. oktobra, prizorišče protesta proti zakonu, ki je začel veljati z novim šolskim letom. Več sto mladih se je zbralo na ulicah Dunaja in zahtevalo odpravo prepovedi nošenja islamskih naglavnih rut za deklice, mlajše od 14 let. Protestniki so opozarjali, da država z omejevanjem verskega izražanja ne krepi svobode deklic, temveč jim odvzema možnost odločanja o lastnem videzu.
Protest so organizirale mladinske organizacije, povezane z avstrijskimi socialdemokrati, skupaj s komunističnimi mladinskimi skupinami in izobraževalno pobudo Schule brennt. Poleg nasprotovanja prepovedi naglavnih rut so udeleženci opozarjali tudi na rasizem, seksizem in militarizacijo šol ter zahtevali več vlaganj v izobraževanje.
Po poročanju avstrijske javne radiotelevizije ORF so organizatorji protest označili za šolsko stavko, s katero želijo opozoriti na posledice nove zakonodaje. Nekateri govorniki so napovedali nadaljevanje protestnih aktivnosti, saj menijo, da bi bilo treba zakon odpraviti.
Kaj pravzaprav prepoveduje novi avstrijski zakon?
Od 1. septembra 2026 v Avstriji velja zakon, ki deklicam do dopolnjenega 14. leta starosti prepoveduje nošenje naglavnih rut, s katerimi si po islamski tradiciji pokrivajo glavo. Prepoved velja v javnih in zasebnih šolah, tako v šolskih stavbah kot na šolskem zemljišču.
Zakon se ne nanaša na vse vrste pokrival ali na vse verske skupnosti. Njegovo besedilo izrecno govori o pokrivanju glave po islamski tradiciji, kar je tudi eden glavnih razlogov za očitke o diskriminaciji. Prav tako prepoved ne velja za pouk in šolske dejavnosti, ki potekajo zunaj šolskega območja.
Avstrijska vlada ukrep utemeljuje z zaščito otrokovega razvoja, enakopravnosti spolov in pravice deklic do samostojnega odločanja. Zagovorniki zakonodaje menijo, da lahko nošenje naglavne rute v določenih okoliščinah odraža pritisk družine ali širšega okolja, zato želijo deklicam zagotoviti šolski prostor, v katerem takšni pritiski ne bi vplivali na njihovo odraščanje.
Toda kritiki opozarjajo, da zakon ne razlikuje med deklicami, ki naglavno ruto nosijo zaradi pritiskov, in tistimi, ki jo želijo nositi same. Po njihovem mnenju bi morala država morebitno prisilo preprečevati z individualno obravnavo, svetovanjem in podporo otrokom, ne pa s splošno prepovedjo, ki prizadene določeno versko skupnost.
Staršem grozijo globe do 800 evrov
Zakon predvideva večstopenjski postopek, zato deklica oziroma njeni starši ob prvi kršitvi še ne prejmejo denarne kazni. Če učenka pride v šolo z naglavno ruto, jo mora učitelj najprej opozoriti na prepoved in pozvati, naj pokrivalo odstrani. Če tega ne stori oziroma se kršitve ponavljajo, mora šola vključiti vodstvo in organizirati pogovor s starši.
Če pogovori ne prinesejo spremembe, se primer prenese na pristojno izobraževalno upravo. Šele ob nadaljnjih kršitvah lahko sledijo postopki pred upravnimi organi, ki staršem oziroma skrbnikom izrečejo denarno kazen.
Predvidene globe znašajo od 150 do 800 evrov, pri ponavljajočih se kršitvah pa lahko pristojni organi ukrepajo večkrat. Sankcija torej ni namenjena neposredno otroku, temveč njegovim staršem oziroma zakonitim zastopnikom.
Prav ta ureditev je med nasprotniki zakona sprožila dodatne pomisleke. Opozarjajo namreč, da bi lahko kaznovanje staršev povzročilo še večje napetosti v družinah in med šolami ter starši. Poleg tega se pojavlja vprašanje, ali lahko finančne sankcije res učinkovito rešujejo morebitne verske in družbene pritiske, zaradi katerih naj bi bil zakon sploh sprejet.
Zagovorniki ukrepa po drugi strani poudarjajo, da zakon pred kaznovanjem predvideva več priložnosti za pogovor in da je njegov namen predvsem doseči spoštovanje pravil v šolah.
Oblasti morale popraviti podatke o kršitvah
Zanimivo je, da je prav na dan protesta prišlo tudi do popravka uradnih podatkov o izvajanju prepovedi. Avstrijski mediji so sprva poročali o precej večjem številu postopkov, vendar je dunajska izobraževalna uprava 9. oktobra sporočila, da je pri posredovanju podatkov ministrstvu prišlo do napake.
Namesto podatkov za posamezno obdobje so namreč posredovali skupno število dotedanjih primerov, zaradi česar je pri združevanju informacij prišlo do večkratnega štetja.
Po popravljenih uradnih podatkih je bilo na Dunaju od začetka šolskega leta do 9. oktobra opravljenih 85 pogovorov na ravni izobraževalne uprave, pristojnim upravnim organom pa je bilo podanih 18 prijav. Prijava še ne pomeni, da je bila denarna kazen tudi dejansko izrečena.
Dunajska izobraževalna uprava se je za napačno posredovane številke opravičila in poudarila, da želi javnosti zagotoviti pravilne informacije. Popravek je pomemben predvsem zato, ker se v politični razpravi o učinkovitosti prepovedi pogosto uporabljajo prav podatki o številu kršitev.
Avstrijski minister za izobraževanje Christoph Wiederkehr je sicer ocenil, da večina učenk in njihovih staršev novo ureditev spoštuje. Po njegovih navedbah so se pogovori s starši v številnih primerih izkazali za uspešne, zato pristojni organi pričakujejo, da bodo številne primere rešili brez kaznovanja.
Avstrijsko ustavno sodišče je podobno prepoved že razveljavilo
Sedanja prepoved ni prvi avstrijski poskus zakonskega omejevanja nošenja islamskih naglavnih rut v šolah. Leta 2019 je država sprejela zakon, ki je podobno prepoved uvajal za mlajše učenke v osnovnih šolah, vendar ga je avstrijsko ustavno sodišče decembra 2020 razveljavilo.
Sodišče je takrat presodilo, da zakon krši načelo enakosti in pravico do verske svobode. Čeprav je bilo besedilo oblikovano širše, je v praksi prizadelo predvsem muslimanske deklice, medtem ko drugih oblik verskega oblačenja ni omejevalo na enak način.
Ustavni sodniki so opozorili, da država ne more zagotavljati verske nevtralnosti s pravili, ki selektivno omejujejo zgolj eno versko skupnost. Prav tako so podvomili, da bi takšna prepoved dejansko dosegla zastavljeni cilj vključevanja otrok v družbo.
Nova zakonodaja je zato znova odprla vprašanje, ali je prepoved skladna z avstrijsko ustavo. Tokrat se nanaša na deklice do 14. leta starosti, medtem ko je prejšnja ureditev veljala za mlajše osnovnošolke.
Avstrijsko ustavno sodišče je julija letos že obravnavalo zahtevi za presojo nove zakonodaje, vendar ju je zavrglo iz procesnih razlogov, ker zakon takrat še ni veljal in vlagatelji še niso bili neposredno prizadeti. To pomeni, da sodišče vsebinske ustavnosti nove prepovedi še ni presodilo.
Po poročanju ORF je odločitev o novi zakonodaji predvidena v prvi polovici leta 2027. Do takrat prepoved ostaja v veljavi, šole pa jo morajo izvajati.
Organizacije za človekove pravice opozarjajo na diskriminacijo
Med najglasnejšimi kritiki nove zakonodaje je Amnesty International, ki meni, da prepoved posega v pravico do verske svobode in enake obravnave. Organizacija opozarja, da zaščita otrok pred morebitnimi pritiski ne bi smela temeljiti na ukrepih, ki posamezno skupino deklic obravnavajo drugače od drugih učencev.
Po njenem stališču bi morala država razvijati ukrepe, ki krepijo samostojnost otrok, njihovo pravico do izobraževanja in možnost odločanja o lastni identiteti. To vključuje tudi zaščito deklic, ki jih družine ali okolica silijo v določeno obliko oblačenja, vendar brez splošnih omejitev, ki lahko prizadenejo tudi tiste, ki takšnih pritiskov ne doživljajo.
Podobne pomisleke je izrazila Islamska verska skupnost v Avstriji. Njeni predstavniki opozarjajo, da bi lahko prepoved povečala nezaupanje med muslimanskimi družinami in državnimi institucijami ter celo okrepila vpliv skrajnih skupin, ki takšne ukrepe predstavljajo kot dokaz sovražnosti do muslimanov.
Ob tem se pojavlja tudi vprašanje, kakšne posledice bi lahko imela prepoved za šolanje posameznih deklic. Kritiki opozarjajo na nevarnost, da bi se nekatere družine zaradi nasprotovanja zakonu znašle v konfliktu s šolami, kar bi lahko negativno vplivalo prav na otroke, ki naj bi jih ukrep zaščitil.
Zagovorniki zakona odgovarjajo, da je njegova osrednja naloga preprečevanje pritiskov na mladoletne deklice. Razprava se tako vrti okoli vprašanja, kako zaščititi otrokovo svobodo, ne da bi država pri tem neupravičeno posegla v druge temeljne pravice.
Protest organizirali tudi mladi iz stranke, ki je zakon podprla
Posebej zanimivo je politično ozadje petkovega protesta. Prepoved je bila sprejeta s podporo avstrijskih vladnih strank ÖVP, SPÖ in NEOS, vendar so se med organizatorji protesta znašle tudi mladinske organizacije, povezane s socialdemokratsko stranko SPÖ.
Med njimi so bili Socialistična mladina, organizacija kritičnih dijakov AKS in Rdeči sokoli. Protest so pripravili skupaj z drugimi mladinskimi in izobraževalnimi pobudami, kar kaže na razhajanja glede prepovedi tudi znotraj širšega socialdemokratskega političnega prostora.
Vodstvo SPÖ je zakon zagovarjalo z argumentom, da mora imeti vsak otrok pravico do samostojnega odraščanja ne glede na spol, vero ali izvor. Mladinske organizacije pa opozarjajo, da takšna ureditev deklicam ne daje več svobode, temveč jim določa, kako se smejo oblačiti.
Kritike mladinskih organizacij so pri avstrijski svobodnjaški stranki FPÖ razumeli kot popuščanje političnemu islamu. Tako se je razprava o naglavnih rutah znova prepletla s širšimi vprašanji integracije, verske svobode in avstrijske identitete.
Toda protestniki so poudarjali, da njihovo nasprotovanje zakonu ne pomeni zagovarjanja prisilnega nošenja naglavnih rut. Njihovo osrednje sporočilo je bilo, da morajo biti deklice zaščitene pred vsakršno prisilo, ne glede na to, ali jih nekdo sili v nošenje pokrivala ali jim ga prepoveduje.
Učitelji med zakonskimi obveznostmi in občutljivimi pogovori
Nova zakonodaja dodatne obveznosti nalaga tudi učiteljem in vodstvom šol. Prav oni morajo zaznati morebitne kršitve, opozoriti učenke in sprožiti predpisane postopke, kadar se prepoved ne spoštuje.
Predstavniki učiteljskih organizacij so že ob začetku šolskega leta opozarjali, da izvajanje takšnega zakona ni preprosta administrativna naloga. Gre namreč za občutljive pogovore z otroki in njihovimi družinami, pri katerih lahko hitro pride do nesporazumov, občutka izključevanja ali sporov.
Učitelji morajo zakon spoštovati ne glede na svoja osebna stališča. Hkrati pa ostajajo odgovorni za zagotavljanje varnega in vključujočega šolskega okolja, kar lahko postane zahtevno, kadar se pravila dotikajo verskih in kulturnih prepričanj učencev.
Po prvih poročilih iz avstrijskih šol je začetek izvajanja prepovedi večinoma potekal mirno, čeprav so posamezne šole poročale tudi o konfliktih in primerih, ko učenke niso želele odstraniti naglavnih rut. Dejanski dolgoročni učinki zakonodaje bodo zato jasnejši šele po daljšem obdobju njenega izvajanja.
Vprašanje, ki presega avstrijske meje
Razprava o prepovedi islamskih naglavnih rut v šolah odpira vprašanja, s katerimi se srečujejo tudi druge evropske države. Kako uskladiti versko svobodo in pravice otrok? Kje je meja med zaščito pred prisilo in poseganjem države v osebne odločitve? Ali lahko splošna prepoved učinkovito prepreči družbene pritiske ali pa jih v nekaterih primerih celo okrepi?
Odgovori niso preprosti, saj se pri tem prepletajo pravice posameznika, odgovornost staršev, pristojnosti države in različna razumevanja verske svobode. Pomembno je tudi razlikovanje med prostovoljno versko prakso in prisilo, ki jo lahko izvajajo družina, vrstniki ali širše okolje.
Avstrijska vlada vztraja, da želi z zakonom zaščititi deklice in njihovo pravico do samostojnega razvoja. Nasprotniki pa opozarjajo, da lahko zakon, ki je namenjen zaščiti določene skupine otrok, prav to skupino postavi v drugačen položaj od drugih učencev.
Petkov protest na Dunaju je pokazal, da razprava o prepovedi še zdaleč ni končana. Zakon se že izvaja, staršem lahko grozijo denarne kazni, o njegovi ustavnosti pa bo moralo ponovno odločati sodišče. Do takrat ostaja odprto temeljno vprašanje: kako zaščititi deklice pred morebitno prisilo in hkrati spoštovati njihove pravice ter versko svobodo?
Spletno uredništvo Toti Maribor
